Manhattan

Če dam hčerki, da gleda zvečer s postelje film Duchess, si lahko jaz v spodnjem nadstropju na teveju ogledam kakšen drugi film. (ona zaspi). To, moram poudariti, je zelo redko. Je skoraj prvič. Mislim, da začenja najina dvočlanska družina gledati filme. Mila zahteva, da gremo gledat tistega, kjer se slečejo in uležejo in lupčkajo, pa saj ni samo Dutchess tak ;) niti me ne moti, če gledam dosti Keiro Knightley, dokler se ne začnem moriti s primerjanjem.
Oh, zunanji videz... še vedno mi ni jasno, zakaj in kako sem postala tako blond- mislim, da je pri blond barvi nekaj, kar lastnico sili k vedno svetlejšim tonom. Ne vem. Vedno si govorim, tole zgleda že tako umetno, rumeno, treba bo kaj bolj naravnega, temno blond ali svetlo rjavo, in potem grem v drogerijo in vidim eno platinasto blondinko na škatli in si rečem, samo še tokrat bom poskusila- mogoče bom pa zgledala taka. Ja, to me bo zihr poživilo in izstrelilo v lajf. Končno, žarometi name in princi z vseh kraljestev v vrsti moledujoč za mojo pozornost. Razen če... ne bi bilo bolj pametno ubrati/izbrati rdeče. In kateri odtenek- bolj oranžen, ah, kako polovičarsko- kar kričeče rdečo... ali bolj prefinjeno, bakreno blond-kot Nicole Kidman...
Prej sem imela o tem dolgo debato na fb s prijateljem, ki je začel z nedolžnim vprašanjem- ali naj se pobrije po glavi ali pusti dolge. Revež je potem moral sodelovati pri izbiri barve zame. Predelala sva vse barve, nakar je zaključil, da sem mu bila všeč črna!? Potem se je oglasil drugi prijatelj, ki je rekel, da se nikakor ne smem prebarvat s čim temnejšim.
Pa sem prejle, kot rečeno, lahko gledala film brez motenj- bil je resda črnobel, tako da ne vem pravega odtenka- sem se pa odločla, da do nadaljnega vseeno ostanem blondinka in celo- si pustim kar naprej rasti lase (čeprav so konci precej suhi), da bom zgledala kot mlada Meryl Streep. Okej, moji lasje niso tako nežni kot njeni, tako ravni, tudi moj obraz... pa nehati moram s temi črnimi mislimi: v dolgo in posvetljeno prihodnost!

Novembr rejn

Tehuana

Vaša klovnesa

Včeraj sem začutila oblizovanje opravljivih jezikov. Seveda nekdo z vaškega okolja, seveda neka ženska... Poročilo iz prve roke: oseba, ki dela v MD, je bila na obisku pri nekomu, ki ima ženo z naših krajev. Ženšče je izjavilo, da me pozna, in da ne bi smela biti v Materinskemu domu. Ker??? Ker sem šla tja samo zato, ker hočem bluzit po Ljubljani. Lepo bi lahko ponižno živela doma pri starših. Menda imajo kaj prostora. Čas je že, da začne pomagat na kmetiji.
Se ve- materinski dom je zastonj hotel s petimi zvezdicami... not! Prej bi rekla, da je to zapor, kjer plačuješ najemnino. Obveščala sem vas o krutem režimu čiščenja ;) no, se da preživet in včasih je celo lepo, ampak le, če nimaš drugje doma. Dom, kjer ob novici, da si noseč, tvoja mati izjavi, da ne bo nikoli več govorila s tabo... pač ni dom. In kjer te prosijo, če lahko skriješ nosečniški trebuh, ko pride soseda mimo. Kjer se te blazno sramujejo in te od jutra do večera poskušajo popraviti tako, da te primerjajo z drugimi- primernimi- vaškimi- zgodbami o uspehu. On je diplomiral, ona dela na TV Primorki, ona dela že od srednje šole, ona se je poročila, ona bo doktorirala- svet se bo podrl, ko bo ona doktorirala!!! Naša pa, joj, ne sprašujte.
Najbolj smešno pa je, da si opravljivci predstavljajo, da sem živela- in verjetno še živim- izredno razuzdano. Pa to ne izvira šele od setvenega koledarja, kjer je menda postalo jasno, da sem osebno seksala z dvanajstimi različnimi moškimi na različnih zunanjih lokacijah, pa z žensko tudi, pa s človeško ribico tudi.
Spolno aktivna sem postala smešno pozno, in ko sem po enem letu pustila prvega fanta, je moja mama zaihtela- rekla je- a sedaj boš kar menjala moške enega za drugim. In to je vedno mislila. In je prva, ki me bo očrnila pri sosedih, dala jim bo snov, kjer bodo brusili svojo domišljijo. In zlobo, nenazadnje- ne morem verjet, da nekdo ne privošči materi samohranilki, da biva v materinskem domu. Saj ni samo za tiste, ki hodijo okrog s šljivo na mestu očesa. Lahko je samo za tiste, ki so v finančnih težavah, in si rabijo malo opomoči. Kljub temu- ni brezplačno- je seveda poceni- najemnina se začne z 60 evri in ob koncu, po enem letu, stane 210. Kar je že skoraj drago, če slušajno živiš v najmanjši sobi. Pri tem ne smeš imeti obiskov in hodiš spat ob devetih et cetera et cetera. Skratka- ni za zavidat. Sploh ne neki razvajeni smrklji, ki se je rodila z zlato žlico v ustih, ki ji je očka kupil avto in stanovanje in... In hodijo k maši in molijo... in molijo... in kličejo na občino Ajdovščina, če bi se dalo uredit, da jaz NE SMEM živeti v materincu. Ker preveč uživam. To se mora nehat. Naj pride domov in se posuva s pepelom, trpi in je ponižna in ponižana. Sama si je kriva.
Ok, vas že utrujam s svojim opravljanjem opravljivcev? Moram se sprijazniti- če si drugačen, jih ogrožaš, jim sporočaš there's more to life than this, na nek način. Pa ne, da imam kak preroški kompleks ( »Resnično vam povem: noben prerok ne velja veliko v domačem kraju"- direkt z Jezusovih ust)... vem, da sem v svojem prehajanju v urbano življenje, v kolikor je LJ sploh urbana, zelo dosti bluzila. In nisem še naredila faksa. In priflodrala sem si nezakonsko dete- verjetno v kaki orgiji- in sedaj sem tu, skoraj 32-letna, brez avta, fleta, tipa, faksa, službe- and still kicking. In komaj čakam na svojo rdečo hišo- kjer bom na vrata napisala Lasa pur dir, vabljeni na ogled in vsesplošno zgražanje. I hope you have enjoyed the show.

Benečanka- stavba na Tartinijevem trgu, okoli katere se je spletla posebna zgodba, po kateri naj bi se mlado piransko zaljubilo v bogatega beneškega trgovca . Zlobni piranski jeziki so dekletu grenili življenje v času izvoljenčeve odsotnosti. Ker se mu je venomer pritoževala nad verbalnim nasiljem, ki ga je morala prenašati, si je šaljivi trgovec nekaj izmislil. Na hišo, kjer sta se dobivala, je dal v posmeh vsem opravljivcem vzidati kamnito ploščo z napisom Lasa pur dir (Pusti, naj govorijo)

Theo Ellsworth

Po novem sem srečna lastnica njegovega stripa Capacity in samo strmim. Uau. Ima me, da bi prijela v roke čopič, svinčnik, flomaster ali kemik. Začela bom kar pri vratih svoje sobe pri starših, za vajo... mislim, da bodo breze. Breze na steni so pogoj za domačno počutje kjerkoli že si doma. Listki bodo verjetno v Theojevem slogu, pa trava tudi. Breeze. Ampak mogoče ne bodo breze. Mogoče bo zavesa in teater. Da ko bom stopila skozi vrata, si bom vedno rekla- saj je samo igra. Hiša lutk? Naredi dramo, ampak ne pusti, da se te dotakne.
Ali pa kaj tretjega.

Girls are back in...

...village (vas, op.prev)

Who's That Girl

Ma... zdej smo že nazaj in vtisi niso več sveži. Hotela sem napisati nekaj o njegovi tanovi. Ki je v bistvu ena njegovih najstarejših prijateljic (kaj je to z mojimi bivšimi, ki se kar naenkrat zapletejo s svojo najboljšo prijateljico???)- okej... po vrsti.
Prvo- midva nisva več skupi že debeli dve leti in mene sploh ne zanima, kaj on počne. Je pa res, da- jaz nič ne počnem (ljubezenskega) in mi gre na živce, ker ima on ves božji čas na svetu, da počne. Hočem samo rečt- da bi bilo kul, če bi tudi jaz kaj počela. Potem SPLOH ne bi blo problematično.
Ker itak ni- skoraj ni... razen, da so mene ob primerjanju z njo popadli znani in še močnejši kot običajno -občutki manjvrednosti- ker je ona tako... uspešna plesalka in koreografinja, tako kul, tako zabavna in pametna in outgoing in tako kul, sem že rekla, pa ima lepo opremljeno stanovanje, oh, oh, in najhujše- bejba tako dobro slika, da je groza. Niti moje neobstoječe slikarije se ne morejo kosati z njenimi poslikavami na straniščni školjki in drugje. Dobra je, res. Skratka- obilo talentov in to izkoriščenih. Nisem mogla kaj, da si je ne bi predstavljala kot usodne in fatalne ljubimke (eno in isto, pretiravam pač), ob kateri sem jaz kot osušena nuna. Don't cry for me yet. Nekaj je pa le vzpodbudnega- dečva je starejša od mene in niti ne zgleda prav blazno blazno lepa (zgleda prou lepa, ni pa zdej neka Rebeka Dremelj- ah, saj se hecam, ni neka Katarina Čas ali Angelina Jolie).
Ta fant-daddy- niti ni omenil, da ima kako dveletno relationship, dokler se nismo vsi dobili pri njej na prvi uri baleta- Milči je zelo navdušena nad svojimi tutuji... ko smo se pozdravili, sem se opravičila, da grem malo po Brooklynu- shopping, walking, anything, samo da grem malo na zrak in malo prebavim vse skupaj. V bistvu mi je bila všeč in to. Sej sem jo itak že pred leti spoznala. Tako. Trpel je samo moj ego- kako lahko njo ljubi in mene ni mogel. Or whatsoever. Ker tle ne gre poenostavljati. Potem, ko sem premla najino zgodbo, se mi itak ni zdela več nič kaj tragična-pač tudi moja ljubezen do njega ni bila baš velika- sploh pa je rezultat to very very loved dete- ki je v glavnem ves čas z mano, in ne bi hotela, da ne bi bilo. Pravzaprav- JE VSE V REDU.
S tanovo sva se dobile za Halloween- šle sva skupi same na neko zabavo, ki je bila precej dolgočasna, zato sva ful spile in pol šle k njej domov, kjer sem štirikrat bruhala in potem prespala. Sva se vmes dosti pogovarjali o Jeremyju, o katerem tudi sicer dosti premleva s svojo therapist-ko... kako nevjorško!!!
Ko sem se po prvem srečanju torej sprehajala po Bedford avenue, sem v eni knjigarni naletela na 3D razglednico znane Fridine slike- od tu ideja za Halloween masko- sicer sem vedela, da mi ne bo prav nič pašal temnejši latino ten, ali brki, ali obrvi zraščene skupaj- tudi lasulja za čarovnice je naredila svoje- zato pravim, da je to zombie varianta Fride (včasih zgleda tudi malo transvestitsko)- ampak majčka je pa res res res res dobra. A ni, no? Mogoče bi jo posodila komu za pusta.