op.prev.

Vislice

2011-03-17T00:54:00.000-07:00

Danes sem sanjala enega blogerja, ki ga še nikoli nisem videla v živo. No ja, od daleč. Tako je bilo: Najprej je on na svojem blogu objavil fotko "inštalacije" z nekimi žlicami v steklenicah na pločniku. Jaz grem po mestu- in na enem vogalu vidim na tleh prav to zadevo ... okrog pa so s kredo zarisane tri puščice in tri imena, zraven pa darila za te osebe, domnevam. Najprej je z rdečo zapisano ime TAMAPA (ki je, mislim, njegova punca?) kao v cirilici, potem, če pogledaš bliže, pa se spremeni v gruzijsko pisavo ( თამარი), tako je bilo ime znameniti gruzijski vladarki. Ona je dobila en cede, zraven je bil pa en ZAME, ne spomnim se, kako je pisalo moje ime, vendar je bilo zelo narahlo in tanko, ni dosti pritiskal s kredo, z belo kredo. Na mojemu je kompilacija s pesmimi, ki naj mi, to je bilo posvetilo, pomagajo pri pecanju tistega. Takoj sem vedela koga misli. Potem je bila še tretja puščica in tretje darilo za nekoga nepoznanega. Pa se odprejo malo zakrita pred pogledi- vrata- tam zraven, in dol vodijo ozke stopnice. Tam je bil adj., zelo visok in pretegnjen, malo invaliden -spomnim se nečesa, kar je viselo z njegovega ušesa, eno oko je bilo tudi malo čudno- spodnja veka je štrlela daleč stran, in nekaj je bilo narobe tudi z udi, a je bil kje kak štrcelj, ne vem več... vem pa, da je bil kar privlačen ;) Razkazal mi je tisti plac. Ni bilo veliko. Neki majhni prostorčki, ki so vodili eden v drugega, pa vedno nižje. Povsod so s stropa neke reči visele. Neki okraski. Jih gledam. On reče- Nekoč bi te rad tukaj obesil. Ops. Hočem čimprej ven, ker me postane strah, hkrati pa mu zaupam, da je rekel NEKOČ, to ne pomeni zdej takoj. Vseeno si oddahnem, ko sem spet na ulici. To je bilo v Ljubljani, vendar take ulice ni v Ljubljani.

The Slits - I Heard It Through The Grapevine

2011-03-04T05:04:00.000-08:00

I miss I miss I mister

2011-03-03T14:00:00.000-08:00

V srednji šoli sem imela na platnicah zvezka za zgodovino napisano : Ljubezen je loterija, ne pa zavarovalna polica. To se mi je zdelo- zgleda- kul, ali kaj, in sem si prepisala z neke knjige. Na koncu jezika imam, da bi rekla, da je avtor Henry Miller, ampak ne vem. Kaj pa on ve o ljubezni, HA! Ja, čisto možno, da je bil on.
Trpi se na veliko. In jezi me, ker vlagam te dragocene zaloge upanja v najbolj nemogoče primerke. Celo večkrat, če vmes hudo zajebejo in potem prosijo za novo šanso. Hudo zajebejo je velika obtožba. Raje recimo, da nič ne mora zajebat ta, ki ga ni. In tale je precej odsoten!
Čutim, da sem šla čez mejo, ko se poželenje-neuresničeno- spremeni v nekaj grenkega, kar me odznotraj razžira. Vsakič ko dobim sms, in spet ni od njega, se mi ustni kotički še bolj povesijo.
Prav mi je. In to je karma, mejdunej da je. Karma-Police hitre in učinkovite sorte.
Plan je tak: po fengšujsko počistit odmrle stvari iz glave- pomahat adijo namišljenemu prijatelju in s tem nastane prostor za drugega. Boljšega. Večjega. Resničnega. Ker ne poznam morebitnih uveljavljenih tehnik, sem se odločila, da preprosto ne bom več mislila nanj. Ko mi bodo misli zašle, jih bom v trenutku preusmerila drugam. Toliko je še stvari, o katerih bi bilo pametneje razmišljat. Kako bom plačala račune. Kako bom čimbolje delala. Kako bom boljša mati. Kako bom bolj pametna in razgledana. Kako bom blokirala njegove klice na telefonu (smotano je le to, ker me nič ne kliče). Tle se ne da narest enega dostojanstvenega reza, če nimaš S KOM.

Po latinsko

2011-02-22T01:24:00.000-08:00

Zato nič ne pišem, ker bi samo jamrala. Saj tega je vedno dosti tle na blogu in nasploh, ampak ponavadi se bolj zajebavam, kot pa resno občutim nezadovoljstvo. Zdej pa ga. Ne vem zakaj glih... ko imam vendar stanovanje in celo neko začasno delo. Slednje je celo tako zelo udobno, da je praktično poleg vrtca in večkrat se zgodi, da je pisarna zaklenjena in ne morem noter, pa grem nazaj domov. Bom pa do konca sestavila neke police.
Po poti sem morala menjati avtobus in je ravno na postaji nekdo prodajal knjige...med njimi tudi slavne Figurae veneris v barvah. Nekoč sem jih že imela in bila na knjigo blazno ponosna, pa sploh niso bile v barvah. Pa še strani o ženskem užitku so bile iztrgane (bila je takisto druge roke). Potem je knjiga izginila, kot še marsikatera druga, recimo Moj skrivni vrtiček...pa še tista za moške od Nancy Friday. V glavnem- knjigo dobim za pet evrov in nič ne cenkam.
Sedaj imam užitke za vse spole. Ahm. Mmmm. Gledam. Uf. Kako ima lepo kosmate noge. He- tle jo pa vmes poljublja po ušesu. Uf, in tle on stoji na prstih ona pa se drži za noge in se čisto razširi. Hi, hi, kako je tu čudno zvita. Njemu se vidi rob kopalk. Uf, ah, AAA- trije položaji v enem. Potem ima ona noge njemu okrog vratu. Drži jo za kolena. Čisto sta zverižena. "Mož objema ženo okrog bokov in s tem krepi njene gibe." Pa malo zgodovine: " Zanimivo je, da so dajale starodavne Rimljanke prednost- to dokazujejo freske iz Pompejev in druga likovna zapuščina starih Rimljanov- prav temu položaju med odnosom," pravi o enem položaju, ko je ženska zgoraj in vzravnana. Jaz sem izbrala eno drugo fresko;)
Nekam moram it.

33

2011-02-14T11:58:00.001-08:00

Nameravala sem si narediti Kristusovo torto za kristusova leta. Med cincanjem, kakšna bi morala biti- ali Srce Jezusovo ali Trnova krona ali Torinski prt... se je rodila ena čisto druga ideja, ampak vseeno dobra. Pizza torta. Po netu sem iskala, če jo je kdaj že kdo naredil, in jo je. Kakorkoli-med veličastno idejo in rezultatom dela neveščih rok je velik razkorak. Za človeštvo. Ampak majhen za človeka.
Podlaga je bila Plazma torta, ki... se preko 30 godina priprema u Srbiji. Priprema ove torta je neizvodljiva bez Plazma keksa koji je neizostavni sastojak. Torta je jednostavna za pripremu, brzo se može pripremiti i ne peče se. Može se oblikovati po želji i prigodna je za dečje rođendane. Ona je veoma fleksibilna u pogledu sastojaka, zato sem ji primečkala še nekaj banane. To maso sva z M pripopale na alufolijo, ker nisem točno vedela, kako se bo stvar razvijala. Čez testo bi morala namazati paradižnikovo omako, ki sem jo poskusila narediti z obarvano masleno kremo. Tu sem porabila večino rdeče barve, pa je še vedno izgledalo roza. Zato sem vrgla v maso tudi maline, ki so poskrbele za delno sesiritev maslene kreme. Ups. Poznalo se je na tistem malo kepastem izgledu in ne toliko na okusu, zato svo jo pogumno vrgli na plazma testo. Ker pa to še vedno ni zgledalo dovolj rdeče-paradajzasto, sem položila čez vse še jagode. In dala v hladilnik. In dala hčerko spat. In zaspala še sama. Ups.Naslednji dan sem se zbudila jezna, ker nisem prejšnji večer končala tega zlodja. Pa treba bo v trgovino. Pa fajn bi bilo speči vseeno eno plast peciva, ker čene to ni torta, to je kr neki. Pečica seveda ne dela. Plazma testo ni postalo trdo kot kamen ampak bolj blatasto. Ne moreš začet znova, ampak moraš gor naložit novo torto. Z otrokom v nedeljo do trgovine je križ, peš, ker bus lahko čakaš v nedogled... zato sem priskrbela varstvo in odpeketala k najbližjemu odprtemu najboljšemu sosedu. Tam je bila taka gužva, da sem se vmes odločila, da kar kupim ono že napravljeno okroglo testo (in ne nosim pečt k sosedi iz osmega štuka) in iz njega napravim povišano pizza torto. Nekako. Priletim domov in skuham puding, ki bo stvar zalepil na jagode. Testo razrežem v pizza-style trikotnike in jih-namočene v čaju iz materine dušice- namečem gor na jagode s pudingom. Nekaj pudinga nakapljam tudi na trikotnike, kar zgleda malo nagravžano-kot sir. Smo na pravi poti. Za kečap si ne morem pomagati z barvanjem, zato se lotim mazati z jagodno marmelado. Uf. Stvar zgleda spet malo nagravžana. Vmes namečem sem in tja še malo banan brez koncepta. In so gostje že tu! Stanovanje je v razsulu in moramo takoj na Mačjo razstavo. Po tem še v novoodprto kitajsko restavracijo. Potem k sosedi na kavo. In končno spet domov v povsem razmetano stanovanje. Začne se delavnica izdelovanja dodatkov za pizzo iz prejšnji večer pripravljene mase, ki se ji reče fondant. Iz ostankov rdeče se naredijo čudoviti koščki šunke. Imamo tudi olive, svetlo zelene in temnejšega odtenka. Pa feferone. Jajca. Gobice. Baziliko. Rukolo. Nekaj pravih borovnic. Morsko solato. Dva zvončka in dva snežena moža. Pa na polža ne smem pozabiti!
Okus je bil kar dober. Agregatno stanje je bilo precej tekoče. Izgled pa ni mogel biti tako daleč od prave pizze, če so eni otroci odklonili torto z besedami "ker ne maram jajc". Pod idejnim vodstvom gostiteljice so se gostje odlično odrezale. Spoznala sem, da ni nujno, da je stanovanje počiščeno in stvari narejene v doglednem času, pa se imamo vseeno lahko fajn. Hvala soborkam. Sedaj si bom pa odprla tisti šampanjec, na katerega smo pozabile.

WTH

2011-01-27T09:33:00.000-08:00

Vrtec je šel v Tivoli na sprehod in M se je med tekom zaletela v koš za odpadke. Opis dogodka zaključi z besedami "...in zato mislim, da je tekanje zame prenevarno".

Cut here

2011-01-25T05:22:00.000-08:00

Ne vem

2011-01-22T23:03:00.000-08:00

...v katero pozo naj se dam, da ne bo bolelo. Hrbet, spodaj, na desni strani. Začelo se je v sredo zvečer, ko sem nekaj barvala na vseh štirih na tleh. In vstanem-KREK-AUUU. Tale Au se je potem ponavljal in stopnjeval cel naslednji dan. Zlasti zvečer, ko sem mislila na koncert, je bilo noro, na vsake deset sekund me je privilo, da sem ječala. Tak ne moreš ven. Ne not. Ne sedet, ne ležat, ne stat. Ob treh zjutraj sem se odvlekla do preostalih še nerazpakiranih škatel, kjer sem vedela, da se skrivajo tablete. Neslo me je na eno stran in kolena sem imela upognjena in morala sem dvigovati škatle! Au, jebemti, pizda, kurac, fak. Potem mi začnejo padati debele kaplje krvi po nogah in po tleh. Še to! Polomljena odkrevsam po vložek in pri enem koraku me zvije v hrbtu, pri drugem mi steče curek krvi po stegnu. In tako naprej, na neskončni poti v kopalnico, ki je dva metra stran. Potem se očistim, dam zasčito, pojem dve tableti proti bolečinam in dve uspavalni, počistim masaker na tleh ter se previdno položim v posteljo. Kristusova leta.

Bad Romance

2011-01-17T13:08:00.000-08:00

Laki Laka

2011-01-13T05:10:00.000-08:00

Danes je moj srečen dan! Dobila sem tri sveže ribe, internet, TV in telefon, pa zvonec na vratih je začel delat in seveda domofon... pa še: dobila sem nakazilo, s katerim lahko končno plačam najemnino za november, december in januar in vse stroške (seveda nič ne ostane, le kaj bomo jedli-ampak danes smo vabljeni na palačinke, jutri pa, ja, že kaj, tiste ribe recimo).
Od vsega dobrega mi že zmanjkuje sape za pisanje, zato vas bom razveselila z objavo dolgo in nestrpno pričakovanih fotk s fleta v nastajanju.
Opis:
Predsobi sem dodala par črnih črt, kuhinja je še bolj črna, vendar bo na steni, ki je prebarvana z barvo za šolske table, vedno kak barven motiv, vsakič, ko se mi zljubi, kaj novega (zaenkrat je še tale pol volkec pol jelka) ...isto tudi na stropu kopanice, ki je prebarvan z neko na vse živo odporno barvo- lahko rišem gor s kredo in potem zbrišem in narišem kaj novega. Trenutno me od zgoraj greje dvanajst plamenčkov, v spomin na dan, ko je Sv.Duh obiskal apostole in jih razsvetlil...amen.

Stilska preobrazba

2010-11-22T14:21:00.000-08:00

Še zadnji teden v starem stanovanju, kjer ni več kam stopit: ne da bi sploh začela pakirati. Tako je, ker se mi sploh ne ljubi več ukvarjati z njim. Moje misli so namenjene zlati prihodnosti tam drugje in iskanju gospodinjskih aparatov ter pohištva na podarimo.si ter bolhi.
Da sedaj se lahko pohvalim z zastonj pralnim strojem Candy in hladilnikom Gorenje za 100 evrčkov, ki so mi ga dostavili možje iz Brežic. Oba zgledata prav lepo in to je vse, na kar se spoznam. Ko bosta priklopljena pa držite pesti...
Lustri iz Ikee se še niso namontirali-sami se ne morejo-in sama jih ne morem. Ja, no, lahko bi jih, ampak raje razveselim kakega srečneža s priložnostjo, da vstane od računalnika in se počuti možato po opravljenem fizičnem delu.
Brzdam se, da ne bi začela vsevprek pleskati. Danes sem si dovolila, da prebarvam strop v kopalnici. Od prijateljice sem dobila ostanke svetlo modre. Modra brava zavzema vodilno mesto v mojih barvnih načrtih... včasih... seveda z odtenkom zelene, ker je turkizna najlepša barva na celem svetu. Za to izjavo trdno stojim. Ko bi le imela turkizne oči, jebela! Oh, kje smo ostali- pri kopalnici... ko zagrabim čopič, se meni kar zamegli pred očmi in zamegli presoja- danes sem skoraj začela štrofati vsevprek brez zaščite, ki sem jo pet minut pred tem kupila. In potem sem vsepovsod razgrnila plastično vlečko in začela malati. Mimogrede- v kopalnici ni luči in sem strop prebarvala le s pomočjo naglavne svetilke. Kolikor sem videla, je izpadlo kar v redu. Seveda to ne pomeni, da je sedaj kopalnica kaj posebnega- ipak so tiste bež ploščice do stropa (ne pritožujem se- v C.d. so baje možne tudi drugačne kopalnice, take z lisasto-rožastimi rjavo-sivimi motivi). Strop je sedaj samo moder. Ko bo prišla luč, bom videla, kaj bi se še lahko dodalo... Oblačke? Čipke? Črke? Morske zvezde in školjke? In kaj naj s temi pustimi ploščicami?Hmmmm

Sedma nebesa

2010-11-15T05:46:00.000-08:00

Poročevalska žilica je usahnila- pa ravno, ko se toliko dogaja. Spet selitev in to v sedmi štuk in to v novo in čisto prazno stanovanje. Če imate kak kos pohištva odveč, štedilnik pa sploh, otroško sobo v bleščeče roza barvi, diamanten lestenec, lepe stare stole, masivno mizo, rokokojski prestol ... javite. Za prevoz poskrbite sami. Smo v rumeni kocki na vrhu druge lamele.
(Dobro sem to zrihtala, ane?!)

Žajbelj in mleko

2010-10-29T13:15:00.000-07:00

V petek zvečer, ko so jasno vsi zunaj, je nujno
1.ogledati si film, kjer je glavna junakinja samohranilka
in se potem počutiti, kot da je tudi ta my-so-called-life samo film. En tak dolgočasen, za na Liffe, ima pa dober soundtrack.
Drugih točk ni- razen, če imaš ravno vneto grlo(spet) in ušesa(po novem)- pol pa si
2. naredi en čaj. Če imaš sploh še kaj moči, bi bilo dobro grgrati žajbelj, predvsem pa se je treba izogniti kričanju na otroka, četudi je pol enajstih in ona noče spati oz. hoče spati le v princeskini obleki oz. vsaj z obročem z rožami v laseh...

PMSunshine

2010-10-12T02:15:00.000-07:00

Tako sem ponižana in razžaljena, da se mi ne da nič pisat. Čeprav, sem pomislila danes ponoči, ko me je zbudil Milin kašelj, ki kar ni nehal, sem med vlivanjem zdravila v njena mala usteca, ko sem jo držala za potno čelo, na katerega so se lepili kodrčki- dovolj je blo te patnje. Če "mu pač ni do mene", tko pač je, so it goes. V tistem blodnem nočnem trenutku, ko sem k sebi stiskala bolno dete, sem se počutila tako okej -glej, kakšna nežna mati sem, jaz sem čudovita, najprečudovitejša ženska oseba na svetu in ti si očitno največji, najbolj idiotast idiot na svetu, ker tega nočeš. Dobro -danes zjutraj so se te ponosne misli malo umaknile realni situaciji, je pa ostal en tak mir. Verjetno je bilo samo treba uravnotežit preobilje nesamozavestnih misli, ki so se nakopičile čez dan.
Ah, ja, podelili so mi priznanje, številne moje oboževalke, hvala, hvala, sedaj pa je treba k delu, ki ga bom opravila po svoje- šlampsato. Nič ne bo linkanja, ker se mi pač ne da, sploh pa ste že skoraj vse, ki vas imam rada in poznam/spremljam, že bile pofočkane. Priznanje podeljujem naprej...najprej
-PF, ker me je včeraj tako lepo dregnila s komolcem in naredila tisto faco "saj bo, čeprav je za znoret"... no, pa ker je neverjetna, tako vitka in lepa in z velikimi očmi in pametno in lepo govori...

-Lili, ker je tudi neverjetna in tako vitka in visoka in lepa ;) prou taprava bivša manekenka in ker je brihtna in hitro govori in koliko jezikov, tudi prekmurščino! ker je ona pisala blog in sem pol še jest začela ;)

-Saša...ja, spet ena visoka in za znoret lepa!!! veseli me, da je začela pisat dnevnik, ker sva bili prej bolj le znanki, sedaj pa se ji počutim bližja ;) se vidimo na Trickyju!

-Ruth, spet!! ena vrtoglavo visoka lepotica, ki zna mađarsko, kar je tako kul, da ji ne bi bilo treba sploh nič drugega, ampak ona zna in ve še dosti drugega! ne moreš verjet, koliko fajn žensk je na svetu!!

-Horizontalna srečkica- obvlada najbolj seksi govorico na slovenskem, najlepša tolminska puntarka in sploh in oh, lepo riše in piše in obisk pri njih je nujno potreben za duševno zdravje, pravzaprav me mika, da bi bila njena soseda, pa magari če sem tista krava z zvoncem na hribu zraven njihove hiše, samo da sem blizu nje! Srečen njen tip ;)

-prva oseba, katere blog sem brala, prvič sploh sem kaj takega, kot je blog, videla-pri Centrifugi

-Irena Sirena, da sem na tekočem z vsem, da vem celo, kje je bila zadnjič opažena-in kaj je imela oblečeno- najbolj funky grandma ever v teh krajih... včasih jo vidim, Ireno, kje v mestu, tudi ona mi je ful lepa, ne morem pomagat

-Frišna je, oh, kako je to utrudljivo- spet ena popolna perfekcija in želela bi bit kar del njene družine al kos pohištva pr njih al kej takega, kar lahko poriše... pa zelo je duhovita, ta babnca!

-Ashlee iz Dallasa, TX, s katero se bova tudi letošnjo sezono podale v lov za pravimi kavbojskimi škornji zame... doštudirala je iz Shakespeara na Wellsleyju- ne vem za vas, ampak name, kmečko bunko, to naredi hud vtis

-rada imam tudi dva fanta, adj. in 359, ki sta zelo duhovita in kaj češ več od moškega, ampak danes nočem razmišljat o tipih :(

-Zdej se mi pa res več ne da nič napisat. O MARIJA! Ko sem rekla moškega, sem pomislila na enega bivšega in njegovo bejbo, ki mi je tudi zelo prirasla k srcu, ma oba sta mi priraščena k srcu in hudo jih bom pogrešala, ko bosta šla v Afriko, kdo mi bo pa zdej stesal visoko posteljo v Celovških? Kdo me bo poslušal, ko stokam o tipih, in mi svetoval, kaj naj nardim in naj se predvsem cenim? Dame in gospodje: e-migratorja Špela in Moro! Zelo posrečen par- takrat, ko se pobotata ;))))))

Vsem čestitam za priznanja!

Bloodbuzz

2010-09-21T04:02:00.000-07:00

Ta svet je poln lepših in mlajših in vse se morajo prikazati ravno na moji poti na kosilo z njim. Ko gledam te mlade obraze in napete kože in zanimive modne dodatke in nedvomno letošnje kavbojke-sezona jesen-zima ... in pogledam v izložbi svoje stare kavbojke, ki so nekam na zvonec in mojo majčko,v kateri se potim, z upadlim obrazom in novo navpično guba na čelu nad levim očesom...ni tako zelo slabo, sploh z novo temnejšo barvo las in lepo jesensko-bolehno bledico. Ampak ta občutek kepe v grlu precej pokvari-kot da bom vsak čas začela bruhati. Pa eno nogo vlečem za sabo zaradi ogromnega žulja. In nosim bele superge, ki so se v pralnem stroju pofarbale na ROZA. Oči se mi solzijo in iz nosa mi teče.
Pogovor steče v tri krasne. Ne dotikava se nobene teme "o naju" niti se ne dotikava tako. S prsti trkljam po mizi, ko ravno ne kadim. Pojem tri vilice gromozanske porcije. "Se vidiva/slišiva,"reče, jaz pa skoraj zamudim v vrtec. V rucaku imam hrano, ki je ostala, skoraj vse. Pojem preden grem spat. Ne morem spati celo noč.

Zzzz zzzz

2010-09-18T02:48:00.001-07:00

Za predporočne blodnje krivim PMS. Ženin bi žal rekel ne, če bi lahko. Če bi ga kdo kaj vprašal. Če bi govoril z mano sploh. Zato sem se zadnje dni kujala kot vreme in preklinjala in- kar je najhuje- bila nestrpna do hčerke. Danes se mi prvič po dolgem času zdi, da lahko na svoje težave spet zrem z vidika večnosti, kot običajno, heh, in se vsemu smejim. In- delam sklepe- kako bom zdej postala prava mati...šla bom, ja, kupila bom okrogel pekač in spekla torto. Če ni mesto poplavljeno? Danes bi pasalo ostati ves dan v postelji, če si dovolim malo spet posanjariti. Magari sama. Škoda, ker se otroci zbujajo ob sedmih in hočejo cel dan nekaj početi. Jaz bi komot prebirala eno knjigo, ki sem si jo prinesla včeraj iz knjižnice. Prestavila bi se v Istanbul, ker je ravno neki teden turške literature in sem v trendu. Zdej sem pomislila na cimet. Mila hoče jagodno torto. Jaz bi kaj bolj zimskega. Tako sem dolgočasna. Ko prisluškujem mislim v svoji glavi, zraven zeham.

Something blue

2010-09-15T03:04:00.000-07:00

Jesen je samo narobe obrnjena pomlad. Taka za zrelo romantiko med tridesetim in štiridesetim letom. Sivo-modro angleško romantiko. Govorim o svojem novem favoritu za poročno obleko, ki bo barvno zelo pasala k mojim očem. Ne glede na to, da za poročne fantazije ni prav nobene podlage, razen neke nedavne poroke, kjer je bila nevesta tako lepa, da sem si začela še sebe predstavljati v tej vlogi. Končno Pepelka dobi svoje! Nekaj vmes sem mislila- tudi barva mojih las je nekje vmes. Pa krinolina obvezno iz tila. Glede princa je važno, da je precej višji, da bom lahko imela srebrne/steklene čeveljce z visoko peto.
Let me get my hands
On your mammary glands
And let me get your head
On the conjugal bed

Ne bom več kašljala

2010-09-14T06:47:00.000-07:00

vir: ajdovska avtobusna postaja

2010-09-11T09:19:00.000-07:00

...somebody pinch me

2010-09-03T11:31:00.000-07:00

...na poti z vrtca sem namreč nekje ujela malo Beyonce in si je potem doma zaželela. In še enkrat. In še enkrat. Ne vem kolikokrat vsega še, ampak še sedaj si jo vrtim. To je težko priznati, res, ampak recimo, da imam širok razpon. Ker imam v torbi nekje med strani otroške pobarvanke vtaknjeno tudi karto za jutrišnjega Blixo Bargelda.
Da ne bo pomote-komad Sweet dreams si moram še vedno vrteti zato, ker mi hčerka ne da miru in hoče ves čas, da se ji posvečam. In tako se ne morem in ne morem nasanjati, slišim jo še skozi slušalke! Dala bom bolj naglas;)
Turn the lights on! Dobro, dobro- saj nisem tako slaba mati. Ko konča ta risanka, jo bom peljala malo na zrak- greva pogledat eno razstavo v Alkatraz. Če se ne prej izkašljam do smrti. To s kašljem je pravzaprav romantično- če vemo, da tudi on nekje niti-ne-tako-daleč-stran kašlja kot kdo s Cukrarne! Kakšna razburljiva ljubezenska zgodba- sploh, če jo postavim ob bok cimrinim dogodivščinam. Kot da ni že dovolj oblegana od sicer pregovorno hladnih slovenskih fantov- ko gre v tujino ima še čar tujke-in po tri dejte na dan. Potem, na koncu, se še zaljubi v najlepšega in najpametnejšega, se tragično poslavlja od njega (zadnjo noč preživita na plaži) in ko pride nazaj- jo pokliče- da ne more... da prihaja... jutri... in danes je že tle! In skuha- Taljan-taljansko pašto-katere sem pojedla tri krožnike! Tako imamo vsi koristi.
Prej sem se skoraj zjokala frendici po telefonu- je rekla, če imam menstruacijo. Ne! Imam ovulacijo! In nimam tipa! Evo- samo še enkrat tisti zgoraj omenjeni komad: pa to glupo besedilo. Tako resnično! A se ne bi dalo tega kako lepše povedat:
I wish that when I wake up you're there
To wrap your arms around me for real
(pa take fore)

Možnost ot(r)oka

2010-08-30T16:31:00.000-07:00

Ha-danes me je prav nasmejala moja lux-frendica, ki je sanjala, da sem noseča "tik pred porodom, z onim talepim, s katerim se sedaj videvava". Hja- lep je še vedno, nič ne rečem. Vidiva se kaj redko. Kaj več pa skor ne. Ko že misliš, da si marsikaj dal skozi... naletiš na oreh, ki je trd na prav nepredstavljiv način. Vsekakor izziv, ja, ampak-ali moram res na vseh področjih življenja kopati ledino? Tu bi pa res pasalo, da se on nekam zakoplje! Resda zemlja ni nedotaknjena, je pa že dolgo zanemarjena ;) in bom kar pustila besedo zanemarjena, da spominja na zaraslo podivjano področje, čeprav ni v tem fora.
Naslednja fora je spet blazno zanimiva in zabavna- ne bo razstave. Ne še, vsaj. Možnost Kinootoka je enaka možnosti otroka. Za to neljubo spremembo je poskrbel nepredstavljivo zapleten splet zabavnih in zanimivih okoliščin, ki pa nimajo nič opraviti s kvaliteto slik in koncepta, da bo kar prec vsem jasno! Je bilo pa, priznam, potočenih-čisto malo in na samem- celo nekaj solz. Z moje strani, seveda, ne s strani brezdušnih birokratov (malo dramatiziram). Ampak- moj pasivni optimizem mi narekuje, naj samo malo počakam, pa se bodo odprla nova vrata.
In kdo sploh rabi še enega otroka- danes se mi je edini polulal v posteljo, in se potem začel zvijati v krčih, iz notranjosti pa so se slišali strašljivi zvoki- leteli sva na školjko, kjer se je z nje usulo... in sedaj spi, nekje sem našla eno plenico in ji razložila, da je mogoče bolna in da je bolje, da ima plenico, čeprav je že velika punca... jaz pa ne morem več zaspati in prisluškujem, če bo drobovje še kaj reklo.

Ljubi, sovraži ali ne vem (obkroži)

2010-08-21T02:31:00.000-07:00

Ljudje božji-imeli bomo razstavo. Slike še niso naslikane- če ima kdo mirno roko, naj mi pride pomagat. Takoj! Moja roka ni mirna to poletje- vprašanje, če je sploh kdaj bila!Ampak tole je resno. Resno. Reeesno! A se prosim lahko zresnim! Saj ne, da mi gre na smeh- ja, mi gre, ampak tako sem navajena, da se vsemu smejem. Sicer pa- nič ni smešno. Oh-odvisno od perspektive. Zakaj je pri meni vse tako relativno? Da o princu na belem konju ne govorimo. Forget it. V najstniških letih sem prebrala vse Victorije Holt in zdej mam. Popačeno predstavo. Če me kdo pogleda skozi lukave priprte oči, meni že zvonijo poročni zvonovi. Ampak jaz nisem lepotica z naslovnice. Pojdi, najdi koga drugega, ti prelepi krhki princ. Zakaj si me sploh kdaj pogledal? Zato, da se skozi tvoje oči zavem svojih napak? Recimo. Vseeno bi bilo fajn zaspati poleg tebe. Tako sem zaspana, in jutri imam dosti dela. Pojdi proč. Ali pa pridi in ne odidi. Kakorkoli- ni dobro biti mlačen, ker je potem vse sivo! Sun sun sun sun sun sun sun sun sun....

Crackhead

2010-07-27T14:16:00.000-07:00

Danes sva se, kljub dežju, spokali v KUDa na razstavo in...kot sem zaštekela-koncert, ker je danes bila tudi otvoritev, in ne šele v četrtek. Bilo je temu primerno tam tudi vedno več ljudi. Skoraj fajn vzdušje, počutje pa tudi tako: sej-nisem-samo-mama, socializiram se, grem tja, kamor se poleti hodi zvečer, vsaj včasih, če si frajer. Potem pa greš še v Ljutomer ali na Sajeto ali Kamfest ali pitajboga... ful je enih stvari, ampak mi smo uspeli na Trnfest.
Najprej zagledam na odru svojega prvega. V rokah držim otroka in se šibim pod težo in si mislim, pa...glej, on sploh ni bil slab-sploh, če ga primerjam z vsemi ostalimi ;) kar je malo depresivna misel, ampak no sikiriki-še. Potem, ko skoči dol in sem vesela, da ga lahko pozdravim in vprašam za čik, zagledam ob sebi cimre sedanje simpatije. V hipu se mi zatresejo hlače eeee pajkice in gledam nase z višine: jaz sem samo ena samohranilka-oni lahko med koncertom Demolišnov skačejo, jaz pa moram miriti otroka, ga držati in itak-kaj ni to preglasno- v najboljšem primeru spokati.
Potem sva nekaj hodili sem in tja, pa se ni dalo niti pogovarjati, jaz sem si pa vedno bolj želela, da bi bila kot vsi drugi, svobodna- da bi recimo imela eno babico v LJ...jao, tako sem prišla do zaključka- da nisem nobena terna, da si nekdo, ki sem mu mogoče všeč, sploh ne predstavlja, kako jaz NIKOLI nimam časa zase, kaj šele zanj... bruhaha, za se zjokat, ampak to še ni vse- po naporni poti domov (polovico na štuporamo), sem dala hčerkici pit kakav in- verjetno je spet to, da sem si zaslužila kazen, ker baje spet preveč uživam. Čez vikend sem se imela res lepo, šli smo v daaaaljne kraje- v Ribnco- in se imeli tam zelo lepo. Bil je tak mir. In vozili smo se s kolesi, hodili po gozdu, v super družbi...za povrh pa še nadfajn lupčkanje z nadfajn m.sp.osebo v soboto... ne gre to tako! Ne sme it! Ne sme se mi godit ko strela! Zato Milči zacvili, ko popije na dušek 2deci kakava-mama, ta kakav ni bil dober, boli me grlo... sem takoj vedela, kaj sledi- dvignem jo nad umivalnik, ker že bruha, pljuska čez nepomito posodo, pa mal po omarici, in potem, ko sem že mislila, da je konec- še po tleh. Jebemti- v tej trgovini prodajajo mleko, ki se-kupljeno zjutraj-zvečer skisa! To je zdej fakt, pa že prej smo s sosedo ugotavljale, da je dokaj hitro pokvarljivo.... ok, mal pobrišem in nesem njo v banjo, kjer jo lepo okopam, umijem lase, jo zavijem v veliko brisačo- naj leže počaka, naredila ji bom kamilico in vmes počistim po tleh v kuhinji, po omaricah, pomijem posodo, počistim umivalnik, pobrišem vse še dvakrat, ker nekaj še vedno smrdi, mogoče v mojih laseh?in nesem Mili čaj- spije en požirek in začne jokat, da ni dobro, letim po posodo in vtem že bruha po postelji kot v Eksorcistu, čez dve postelji in čez vse rjuhe, celo čez kupček svežih rjuh tam zraven. Joka se in trese od mraza. In seveda bruha. Potem dam vse rjuhe prat. Čistim jogije kakor vem in znam. Mila zaspi na kavču, zavita v edino preostalo čisto rjuho. Posteljem nama z veliko ruto za na plažo. Pa jogi je itak moker. In morala bi si umit lase, ker nekaj še vedno smrdi po bruhanju. Tako. In jaz si ne predstavljam, da bi bil ta pogled kateremukoli moškemu všeč (razen to, da sem imela ves čas oblečen samo modrc pa pajkice)... sploh pa ne nekomu, ki bi lahko imel vsako tadrugo. Ja, no, kaj!?!
Daj poglej moj nasmeh
Potne kaplje v laseh
Moj objem v nočeh
Mojo solzo v očeh

Dejmo sssssst

2010-07-21T12:04:00.000-07:00

Ena, ki jo poznam, ima fobijo pred piknikom, ki bo v soboto. Ena moja prijateljica, ki je, hej-kot jaz, samohranilka, s hčerko, živi na Taboru, in je v ponedeljek-po tem, ko je zmanjkalo vse pijače in vseh škatlc cigaret-dobila prvi poljub od devet let oboževanega tega... poljub za poljubom, pravzaprav. Kdor čaka, dočaka. In zdej spet NIČ. Nobenega kontakta. Mogoče sem samo sanjala? Vendar je prevroče, da bi se človek sekiral. Nobenemu se nikamor ne mudi, zgleda. Za piknik pri Tistemu je izbran casual outfit-svetlomodre jeans kratke hlačke in svetlomodra majčka brez rokavov. Nedolžno. In oprijeto. To, da se bom spet tresla in ne bom mogla nič rečt, je pa še vedno v igri.

Rekviem za vročino

2010-07-18T07:26:00.000-07:00

Ne bi imela nič proti vročini, če ne bi bila moja soba, zabasana s plišastimi stvori, obrnjena na sončno stran. Prisežem, da imamo sonce še ponoči... pa soseda stoletnika, ki posluša porniče na ves glas, tudi. Vse to in še več napeljuje bolne mamine možgane na troedino misel: love, sex, intelligence.
...kaj je s to zadnjo? Že prej, sploh pa zdej, ko imam glavo res prekuhano, opažam, da spadam med malo bolj tumpaste, kot bi si želela. Kar je je, ampak lahko bi vsaj bila na tekočem. Lahko bi vsaj poslušala poročila na RŠ-u z obemi ušesi in prebrala celo Mladino... nekam si moram napisati imena vseh ministrov in zraven prilepiti njihove slike. Najti moram kakšnega novega najljubšega romanopisca- Dovlatov že predolgo vodi-zato, ker ne berem nič drugega. Zadnjič sem celo tiste knjige o vzgoji, ki se jim moram resno čimprej spet posvetit, vrnila neprebrane in to s strašansko zamudo. Premagati moram socialno fobijo in že enkrat prebrati in delati vaje iz tiste behavioristične knjige. Poleg tega moram na dan popit več vode, in samo vode. Pivo res izjemoma (in ob tem me ne smejo premamiti čiki). Sem že zašla proč od inteligence. Pa spet: astrologinja mi je povedala, da bi bilo fajn končati faks. V naslednjih dveh letih, pravi. V tem času niti ne vidi kakih omembe vrednih love&sex. Samo delo, pol pa zasluženo nekaj zelo romantičnega, morda poroka, maja 2013. Uf, sem se že bala, da nikoli!
To je v bistvu rekviem za staro-mene. Nova jaz bo morala kaj narediti iz sebe. Bo imela avto in keš za bencin, kaj šele za hrano in obleke. Najemnino pa itak. Samo da mine ta vročina, in bom naredila podroben načrt, kako vnesti v življenje skrbi.

35-letni Devičnik

2010-07-12T02:27:00.000-07:00

Jaz sem samo nemočna lutka v rokah planetov, še najbolj pa krivim luno. Tako sem sedaj šla v Mercator po mleko in kupila zraven še eno oblekico. Merkatorjevo? How low can I go? Samo res mi je bila všeč! Pa ta njihova kabina za pomerjanje, kot omara, ampak iz lesa tiste prijetne barve, ki naredi celo mojo polt lepo. Kao. Za oblekco ne dam roke v ogenj, če bo dolgo zdržala, neke nitke štrlijo ven izpod roba... naramnice zgledajo kot gospodinjske elastičke in še kaj, ampak ima pa eno nesporno kvaliteto: vidi se skozi!!! Če se usedem v travo in si jo malo potegnem čez kolena, bi znalo dobro izgledati. Ne vem. Mogoče se motim. Zadnje čase malo dvomim v svojo presojo. Tuhtam in tuhtam in iščem znamenja (na živce mi gre hrup ventilatorja, ampak če ga ugasnem, ne morem več dihati), znamenja, torej, kako okolišim, dragi bralci- zgodil se je nesluten napredek v približevanju nekemu fajn fantu-ampak ne da bi se midva približevala v tistem smislu, pač pa strogo (pod pretvezo?) prijateljsko, ma niti ne prijateljsko- če smo natančni- gre za prjatlca od prjatlce varijanto! Uf, da bo situacija še bolj meglena, imamo tu še otroke, ki jim pač paše bit na njegovem vrtu, zato mi ni jasno, da nas ni slučajno povabil iz usmiljenja! In-če je bila v njegovem srcu ali kakem drugem organu kaka iskrica zanimanja zame, je po dveh piknikih, kjer sem se izkazala s svojo nedružabnostjo (molčečnost, izogibanje pogledom, tresenje rok...) mogoče splahnela. Ah, si je mislu, kakšna pusta baba! ...kar je v bistvu res. Ena puščoba je v meni... sem en dan vikenda izkusila življenje v rodni vasi, med domačimi- in mi je čisto jasno, od kje se je to vame zalezlo. Dolgcajt. Izolacija. Strah. Preden lahko pogledam nekomu, ki mi je všeč, v oči, moram it na psihoterapijo za par let. In potem, ko bom pa zbrala pogum-bo okrog mojih oči mreža gub. Uf!

Varčevalni ukrepi

2010-06-30T17:03:00.000-07:00

Prej, ko na predvečernem sprehodu po mestu tuhtam, ali naj greva v kako gostilno vsaj na govejo juhico, sem se odločila-NE, jebemti, treba je šparat, da ne bo zmanjkalo... saj je doma nekaj kruha...in vode. Pa zagledam na vogalu tisto trgovinico z dodatki za dom-ajde, da vidimo! Da si napasemo oči. Itak je vse predrago, ma niti ni nekih stvari, ki bi me vrgle na rit. Hja. Dokler ne zagledam te kante, "ki jo ravno nujno rabim", eeee- "investicija za prihodnost", kaj naj rečem- eden mojih fetišev je-poleg Chewbacce-faux bois, umetni les, ampak dosedaj razen moških gat iz Targeta svojemu bivšemu lubitu nisem še nikoli kupila nobenega kosa...ampak danes sem naletela na pravo umetnino. Za borih skoraj 35 eurčkov:Na moje olajšanje je trgovka med transakcijo z bančno kartico, ki sem jo tako nerada pomolila, rekla- lahko se na njej tudi sedi, veste! Aaaa! Saj to sem rabla-stol! Ta nerodno sedalo je tako romalo v kuhinjo, jaz pa lepo vrtim rit na tem lesenem čoku, ki zavzame bistveno manj placa-pa naslonjala itak ne rabim pri slikanju-in še veselje ga je pogledati.

Idila

2010-06-29T02:02:00.000-07:00

Mila: Pojdi ven iz sobe!
Pejd ven!
Hočem, da greš proč. Hočem, da greš ven!
Jaz, še vedno med vrati, vprašam:A si kaj jezna name?
Mila: Ja
Jaz: Zakaj?
M:Ker si še vedno tle!

Alo Aloha

2010-06-23T02:13:00.000-07:00

Podlago za izolsko srajčko...
...bi blo treba posvetlit
Naredimo še galebe in tisti dimnik...Ups! Ne paše na to podlago...
Tudi dimnik zgleda čudno...
To bo raje Koper:
TA bo raje Izola:
... je kar je...
Na zdej!

Gnevnik

2010-06-20T02:39:00.001-07:00

Na ta naslov naj bi priletele vse pritožbe v zvezi z očetovim obiskom. Ker pa imam malo časa in kratek spomin, je ostajalo prazno.
Sedaj, ko je ravno nedelja zjutraj, ko me je ravno zbudil njegov pijani prihod ob petih in potem smrčanje in potem se je hčerka zbudila ob šestih, jaz pa lahko z njo samo šepetam, ker sem v Postojnski jami prepihala grlo, pa čeprav bi hotela malo povzdignit glas- ko zmečka na postelji marelico, recimo... sedaj pa lahko kaj napišem, sem si mislila. Pa se motim- ONA hoče nekaj napisati. Prilezla je v naročje in... takle mamo: mnbbgfdsabggtuiioplDSA
TZZHZDFGMSUOEMMMMMMMMMILQA MMILA UZGGFDSADGGSW.-..M
mngssdwqrgtUZWENJHVGFFJBQLLKMZUFIL.

Ljubljana Times

2010-06-19T02:36:00.000-07:00

Najlažje je pisati, če se nič ne dogaja. Saj ne, da se kaj DOGAJA. Smo samo zelo na tesnem s časom in prostorom. Trenutno se v eni sobi stiskamo trije. Soba je tudi atelje, dnevna soba in včasih, ko popustijo vse zavore-tudi jedilnica.
Pa v rokah se znajdevajo kozarci alkohola. Nekaj obveznega piva za med tekmo in nekaj obskurnih koktejlov za potem. Kar me pravzaprav moti edino v jarki luči jutranjega sonca-se mi zdi, da je že ob petih zelo svetlo-in potem se seveda zbudi otrok in ne spusti s svojih krempeljčkov. Daddy seveda spi, naj mu bo, ker je še malo premaknjen na NY in celo LA Times.
Kar dobro smo jo odnesli s tekmo- ste videli tisti tretji gol??? Daddy ga ne pozabi omeniti vsake toliko, jaz pa se delam, da ni blo nič.

Trn v peti

2010-06-08T12:45:00.000-07:00

Pred več kot enim tednom je Mila s prijateljico tekla na leseno ploščad pri arhivu in upravi Kinoteke, kjer sta se popolnoma sezuli in plesali. Pri tem so se ji v podplat zapičile štiri trščice (mi rečemo ščine), kar jo je seveda bolelo, ni pa hotela niti slišati, da bi ji jih kako poskusila odstraniti!Da ne govorimo, da bi šla z iglo nad njo! Tako so ščine ostajale notri in jaz sem jih ignorirala po cel dan, do noči, ko se dete umiva, in vsakič sem jo uspela samo pogledati in ji malo nakapljati z oljem čajevca (sej ne vem točno, za kaj je dobro, ampak mislim, da praktično za vse).
Tako je preteklo več kot teden dni in nogice se niso čudežno vrnile v prejšnje stanje, čeprav sem si to jasno in glasno zaželela.... Obtoževala sem se, da sem slaba mati, da bi morala stvar odstraniti takoj, da se otrok nauči, da malo bolečine na začetku takoj reši problem in obvaruje pred še več bolečine pozneje. Pa seveda, da kaj si mislim, da otrok jasno rabi očeta, ki bi brez cincanja prijel nogice v roke in preslišal dretje. Ne bi niti trenil. Taki so moški, imajo srce iz kamna ;)
Potem sva bile za en dan na morju in zvečer sem opazila, da je ena ščina sama šla ven, druga pa je šla samo z rahlim praskanjem. Ostali sta še dve, do danes, ko sta čudežno zapustili naš svet, kar sem pravkar opazila, ko sem hotela nad njih z malo čajevca.
Obe sva si oddahnili!Sedaj pa še to- nedavno sem spet zasledila, da nekateri ljudje mislijo, da neskončno uživam življenje in nimam nobenih skrbi, kar me je izredno užalilo- jaz da nimam skrbi? Kamorkoli pogledam-same skrbi! Čeprav, priznam, se od njih znam distancirati-tako, da si mečem pesek v oči. Ti ljudje komaj čakajo, da me kaj doleti, ko mi bo žal, da sem tako uživala življenje- le ena luč z drugega konca tunela osvetljuje njihovo trpljenje-misel, da bo tudi mene doletela pravica, da bom plačala za svoje grehe. Pri tem mene še najbolj žalosti dejstvo, da o kakih grehih ni ne duha ne sluha. Če seveda ni greh že to, da ne živim kar v rojstni vasi. Ali to, da sem šla za en dan med vikendom do Izole. Hej- eni si pa privoščijo!
Vsake toliko me pač domači vržejo s tira. Morala bi se že navadit in se ne s tem obremenjevat. Ampak v meni še vedno tli tisto nesmiselno upanje, da me bodo sprejeli in me imeli radi tako, kakršna sem, očitno. Čeprav si tega ne priznam.
Ma ko jih šiša.

Gnoj je zlato

2010-05-27T00:59:00.000-07:00

Včasih mi hoče kar glavo raznest od prezasičenosti z otrokom. Ko bi vsaj imeli kake meščansko brezdelne babico in dedka tu v Ljubljani, ki bi jo peljala na lutke, v živalski vrt, ji kupila superge, ji dala jest itd. Mislim, da se nima slabo tudi samo z mano, se trudim, se družimo, smo zunaj smo notri se igramo rišemo beremo bla bla bla in ob tem mi ne ostane časa zase. Ok. Ko je v vrtcu. Ampak, ko pa ni... In hočem živeti bliže vrtca. Kdaj bojo ta stanovanja, jebemti? Vožnja z busom tja in nazaj mi vzame skoraj uro. Ampak danes dobimo kolo, juhu! Prej sva zamudili petko, ušla nama je spred nosa. Taka malenkost me razburi do kepe v grlu... slabo mi je tam na avtobusni, razmišljam, da moram prebarvati nebo na eni sliki, čudne barve je, sploh ne bi smelo bit modro. Strah me je slike, ker je v fazi, ko ni dobra. Ne vem, kako jo bom rešila. Mogoče vanilla sky? Včeraj sploh nisem utegnila slikat, stalno je kdo uletaval. Danes si me tudi vsi želijo.
Kdor nima duše
ne potrebuje zlata
kdor ima dušo
ne potrebuje gnoja.
Prijateljica nujno nujno nujno rabi, da bi ji pazila na sinčka. Pomislim na menjavanje plenic tujemu otroku. Pomislim, da bom morala skrit vse tube oljne barve, ki so pometane vsepovsod. Pride avtobus in v vrtcu sva pozne- pravzaprav se že odpravljajo ven, na sprehod. Učiteljica si želi, da bi imela Mila kapo/klobuk zaradi pretresa možganov...nima... Mila misli, da zato lahko gre kar nazaj domov z mano in je presrečna. Potem, ko ji povemo, da lahko gre na sprehod tudi brez kape, je grozno razočarana in se začne dret in jo morajo iztrgati, ker se mi vrže v objem, solze kapljajo po tleh in učiteljica ima podočnjake in jaz zbežim proč.Ampak ljubim otroke...res!
I.A.

Hospitality

2010-05-25T09:17:00.000-07:00

Zdej že vsi veste- v nedeljo je med umivanjem zobkov padla s stolčka, s katerim seže do umivalnika, na glavo- po tem je jokala, zaspala, se zbudila, bruhala, zaspala, in še trikrat bruhala, nakar smo šli na urgenco- v sosednjo ulico, kjer so nas zadržali čez noč. "Potres" možganov. Ni nam bilo hudega, razen meni ;) ki sem spala na raztegnjenem enosedu. Milči je bila še kar pogumna, sploh pa je uživala v igralnici, od koder so nas vrgli še pred kosilom. Ker smo v redu.

Z mikserja Andreje Kocjan:

2010-05-21T01:47:00.001-07:00

Frtala

2010-05-19T12:44:00.001-07:00

Dve jajci in nekaj moke, nekaj drobtin, nekaj mleka, ščepec soli in nasekljana zelišča z domačega vrta- koromač (vejice) in "srčno zelje", kakor se reče neki melisi. Pred cvrtjem vmešamo še kanček radenske/piva, da se zapeni in potem dvigne. To je ena taka zeliščna omleta... meni je všeč s krompirjem v oblicah :P

Kosovni odpadkiiii

2010-05-18T01:15:00.000-07:00

Včeraj, ko sva šli po nujno mleko pred spanjem, sem pred trgovino videla kup kosovnih odpadkov alias paše za oči, saj se razumemo, kdor ima podoben filing za sračje gnezdo. Tam je bil en mali rožasti foteljček. No ja-mali... mali, ko sem ga nosila nazaj domov na eni in drugi rami, je kar zrasel. ( Mila je pripomnila nekaj zanimivega, ko sem ga vzela: Mama, zakaj morava vedno nekaj krasti!? Resno, to je rekla! ) Pravzaprav je tak standarden, lahko se celo obe stisneva not. Na poti domov sva počivali na trati pred stadionom, kjer je cimra tekla v krogih, in sva ji udobno s fotelja ploskale in mahale. En moški, ki mi je pred blokom priskočil na pomoč, je svetoval, naj fotelj pretepem z vodo in kisom. Tako, da se dodobra razkuži. Potem sem ga pretepla še z vodo z eteričnim oljem vrtnice. Sedaj tu dehti in čez kak dan, dva se bo posušil.

Aloha

2010-05-16T07:25:00.000-07:00

Po čopiču vaše neslavne naivke spet nekaj teče in kaplja- v delu je novih 12 mojstrovin, ki NE tvorijo koledarja, kot bi si kak pohujšljivec morda želel! No, sex on the beach sicer bo, ampak le v kozarcu.
Packarija je velika, veliko večja od formata platen-sega čez večino garderobe in pohištva, pa čeprav je narejenega komaj ena četrtina dela, kljub delavnemu vikendu. Pri ogledu priporočam v poslušanje Wham: Club Tropicana

Ali regrat čudne oblike tudi prinaša srečo?

2010-05-10T02:09:00.000-07:00

Tabula rasa

2010-05-09T12:37:00.000-07:00

Haribo je tisto pravo!

2010-05-05T07:52:00.001-07:00

Tako sem lačna, da bom Mili pojedla vse gumijaste medvedke... pa sicer sovražim gumijaste medvedke. Sploh vse bombone iz želatine (no, tisti kisli niso tako slabi)...

Anatomija kolena

2010-05-04T08:30:00.000-07:00

Želja po spoznanju

2010-05-03T07:00:00.000-07:00

"Upam da nisem predrzen, če vprašam če si za spoznanje?
Če ti je želja, lahko pišeš na..."
via Zoosk

Memento mori

2010-04-30T08:24:00.000-07:00

Na vasi smo od ponedeljka- zdi se celo večnost. Obstajali so neki plani in neke želje, kaj se bo počelo čez praznike- da bova obiskali vse prijatelje, ki imajo otroke- po celi Sloveniji- uresničili sva samo Ptuj. Kjer je bilo zelo lepo, v bistvu. Jebeš nizka pričakovanja.
No, po Ptuju pa takoj domov- ker je umrla (pra)nona. Dočakala je skoraj 99 let, od tega zadnjih slabih dvajset let v postelji. Vsak hip je zgledalo, da bo zdej zdej umrla, vedno manj jo je bilo, vedno manj je videla, slišala in govorila, pa se vendarle da tako preživeti celo večnost.!?
V tem času se je tudi teta, ki je zanjo skrbela, fejst postarala! Nona je imela občasne duhovite prebliske. In blodnje- mislila je, da ima dojenčka. Zato je imela ob sebi v postelji tudi plišasto zeleno žabo, da jo je včasih popestvala... včasih pa je le videla, da ima žabo. Vtem se je prestrašila, da se je dojenčku kaj hudega zgodilo- s tem je obremenjevala vse v žlahti, ki smo imeli dojenčke- kaj, če gre za prerokbe? Sploh je ta veja rodbine zelo poduhovljena. Ko sem hodila kot otrok k njim na počitnice, smo ob devetih odprli Radio Vatikan in molili rožni venec v latinščini:
Ave Maria, gratia plena,
Dominus tecum,
benedicta tu in mulieribus,
et benedictus fructus ventris tui Iesus.
Sancta Maria mater Dei,
ora pro nobis peccatoribus, nunc, et in hora mortis nostrae.
AMEN.
Sama se nisem imela namena učiti latinsko in sem bila sploh jezna, da tako preživljam počitnice, medtem, ko se moji vrstniki potijo v prikolicah v Poreču. Bog je krivičen. Zato sem mrmrala v brk blablabla in bila prepričana, da bom za to odgovarjala v peklu. Bog je tudi pravičen.
Ravno sem prebrala O bolečini Slavenke Drakulič-o Fridi Kahlo in tem njenem trpljenju, pa sem razmišljala, kako je biti ves čas v postelji, kakor je bila nona... ampak nočem zares vedeti. Žal mi je, da mora bolečina obstajati. Pa tudi staranje-samo po sebi-je boleče. Da o smrti ne govorimo. Ni nujno, da slednje dvoje boli fizično-mislila sem na bolečino spreminjanja na slabše, neobvladovanja telesa, odhajanja v nič. Pa četudi je kaj na oni strani. No, če je na drugi strani rajska plaža, morska hrana in sexytime... ne rečem. Ampak to le, če se po junaških dejanjih vržeš z Alamuta.
Skratka. Dokler sem še mlada, subjektivno, bi morala početi kaj drugega, kot to, kar sedaj (sem na vasi, kjer ni bilo niti kresa...med starimi ljudmi in mularijo). Hm. Sem vsaj živa? Vsaj diham in srce mi bije, hčerki pa tudi, kar je še bolj važno. Pa hodiva po dveh nogah. Sej, nič ne rečem, zrak na vasi je dosti dosti boljši, kot v mestu. Včeraj, ko sem plela na vrtu, sem se sezula in uživala v dotiku z zemljo. Skoraj sem si zamišljala, da je delo na zemlji prav zadosti lepo, da ne pogrešam asfalta in kafičev in klubov in vsega tega (kar mi itak ni že dolgo več dostopno zvečer).
Odslej je na mojem seznamu idealnega moškega tudi postaven eko-kmet, ki pa tudi rad bere in posluša Radio Študent in prakticira tantro(le z menoj), v svoji kamniti kraški hiši.
In ki mi, za romantiko, prinese šopek špargljev :P

Šeng fej in fuj

2010-04-18T06:39:00.000-07:00

Da začnem najprej z dobrimi deli- takole smo se udeležili velike akcije ... pa bi bilo prav, da pometemo najprej pred svojim pragom, koliko dela je šele v notranjosti! Spodnja slika je kao simbolična- tisti dan dočerka ni šla v vrtec in se je igrala na tleh in nekoliko po zraku...

Jasno kot beli dan! Love don't live here anymore zato, ker imam skrajno levi kot sobe čisto zabasan. Tam stoji polica s knjigami ... če bi vsaj stale knjige tako kot je treba, pa so zložene v nestabilnih stolpcih, v katerih se najdejo potni listi, čokolade, cd-ji, revije, prazni fotoalbumi in nesestavljeni puzzleji. In sploh- tja ni dostopa, ker je prepreka vmes- iz pisalne mize in kartonaste hiške za igrače in še enih pritlikavih poličk in vrečke za smeti in povsod so kabli in zvočniki in prah, kako prah vedno najde prostor! Torej- pri mojem, po feng-šuju kotu za odnose, je vse narobe. Seveda pripomore tudi, da imam stvari pod posteljo- slabo za odnose, privlači prepire in nerazumevanja in težave nasploh. Ups, I did it again-kaj šele ta slika ob postelji, predvojni iraški plakat za študente medicine, na katerem so KOSTI s poimenovanji v angleščini in arabščini. Pa zdej vidim, da feng-šuj lepo veli, naj ostranimo iz spalnice vse grozljive slike, ki spominjajo na smrt in vojno.Malo bo treba počistit, no-dosti. Predvsem v glavi, najprej pa premakniti pohištvo, kolikor se pač da... odslej bo lično pospravljena pisalna miza bolj na sredi stene, kjer mi bo prinašala ugled. Ljubezenski kot bo srčkan in roza! Polica s knjigami se bo premaknila na karierni plac poleg vrat. Očistimo sobo v enem dnevu in očistili bomo sebe. In privabili pravega partnerja v družino- na prostoru za družino je postelja. COME TO MOMMY

Patetiko

2010-04-11T07:56:00.000-07:00

Sem končno (bolje pozno kot nikoli) prebrala Perzepolis, strip Marjane Satrapi . Na koncu sem bila vsa objokana.
Mi Mila opazuje solzna lica in vpraša: Kaj si delala?
JO... se igram najino pogosto igrico ugibanja besed... KA...
...KAV! se spomni :P

Kaziroid

2010-04-09T00:38:00.000-07:00

Napiši M I L A

2010-04-07T00:50:00.000-07:00

...pri A se je pa odločila, da bo raje naredila princeso ;)

Pirhipedija

2010-04-06T09:06:00.000-07:00

LOL

2010-04-02T12:50:00.001-07:00

Brazil

2010-03-31T17:42:00.000-07:00

Danes sem se končno pripravila, da stopim na sodišče. Čakala sem do zadnjega dne v mesecu, do predzadnje ure, in da bo korak bolj prožen, sem pogoltnila eno kapsulo guarane. Te sem nabavila lani v DM, ko sem kao študirala (če ni tu celo krivec, da nisem doštudirala, pa da bi morala vračati štipendijo,ampak pustimo to).
Na kratki poti do Tavčarjeve sem se začela sama pri sebi nasmihati in se ogledovati v izložbah, zlasti pa v oknih Televizije. Opazovala sem moške in razmišljala, če ni tisti čez cesto en z Metelkove, ki mi je častil pijačo, rekel, da ima on tudi otroka, in me objel, in šel domov. Skoraj bi šla za njim, pa je zavil drugam.
Na vhodu v sodišče so bili sami prijazni fantje in vsem sem se nasmihala in vsi so se meni nasmihali (vsaj mislim). Na vložišču je bil en tako simpatičen, da sem zardela in bruhnila v smeh in rekla, da sem prišla glede preživnine. Tudi on se je nasmihal in mi povedal, da bom morala prinest še nekaj potrdil in ni vzel vloge. Seveda nisem dobila niti potrdila, da sem karkoli oddala, ker nisem nič oddala. Stvar je taka, da trenutno bolj rabim to potrdilo, kot karkoli drugega. Jeba.
S prešernim korakom sem jo mahnila na CSD, vmes pa po dečvo v vrtec. Na centru so bili kar prijazni. Ona, ki mi je poslala grožnjo, da moram vračati štipendijo, je bila brez očal in je vse papirje držala 5mm od nosa in je-ravno zato? bila nadvse razumevajoča in je rekla, samo vi prinesite potrdilo s faksa, pa bomo vse stornirali. Hm?
Druga, z denarne podpore, je bila trši oreh, pošiljala me je ven in noter 3x, opozarjala, da kršim otrokove pravice in take. Ko sem čakala spet tretjič zunaj na hodniku in je pustila vrata pisarne odprta, sva z Milči preštele ene kartončke v štirih jezikih do deset, kar vedno pali, mili glasek v kombinaciji z nekim znanjem, pa nama je ženšče iz pisarne prineslo, kar sem potrebovala, nakar je pokleknila k Mili in jo ganjena spraševala, kdo jo je to naučil, da če mamica (Mila je tle zahinavila, je rekla, da se je to naučila v vrtcu, samo gospa ji tega na srečo ni verjela). Tako je spoznala, da se otroku, kljub ne-pravici, ne godi posebna krivica.
OMB!

Kraljestvo oglasov

2010-03-28T14:45:00.000-07:00

Moj stol je zanič. Trd, čudne a neargonomske oblike in pada vznak. Bad karma po šeng fej in fuju. Pa najdem ta oglas... na žalost ne na podarimo.si ( 850 EUR):
VELIK KRALJEVSKI STOL VIŠINE 170cm, BOGATO REZLJAN IZ MASIVNEGA MAHAGONIJEVEGA LESA IN TAPECIRAN Z RDEČIM BLAGOM. STOL JE NOV IN ODLIČNO IZDELAN. V NJEM SEDITE RESNIČNO, KOT PRAVI KRALJ.
Resničnoresnično povem vam: King's dead, baby. King's dead!

Nel blu, dipinto di blu

2010-03-27T23:32:00.000-07:00

Oglasi

2010-03-24T07:25:00.000-07:00

Iščem delo, zdej pa res že voda teče v grlo- če bi vsaj samo meni, pa je tu še hčerkica nedolžna! Pa se moj um neumni ustavlja na takih delikatesah in si zamišljam eksotično življenje kot...

Čistilka letal in letalskih delov m/ž

Lakshmi

2010-03-18T03:25:00.000-07:00

Tole je denarna boginja Lakshmi. Posreduj to sliko 6-im dobrim prijateljem ali sorodnikom in prejel boš denar v 4-ih dneh. Posreduj to sliko 12-im dobrim prijateljem ali sorodnikom in prejel boš denar v 2-ih dneh.
Aha, moram preverit, če (ni)sem slučajno zadela na lotu.

Juka napadla sveže slike!

2010-03-16T06:54:00.000-07:00

Ko človek dela, je v večji nevarnosti, da bo razočaran, kot ko ne dela. Recimo danes- pobarvala sem ene pet platen, po premisleku z zelo nagubanim čelom izbrala barvo, jo potem poskusila namešati čimbolj podobno tej, ki jo imam v glavi- z bornimi sredstvi in še bornejšimi sposobnostimi. Potem pa najlepše, malanje. In potem so ena za drugo zavzemala prostor pri radiatorju, kjer bodo počakale, dokler se mali zmaj ne vrne iz vrtca...potem pa na omaro in drugi dan dalje, mojstrovina na mojstrovino.
Ko sem šla oprat čopiče, kar delno zadovoljna sama s sabo, je nekaj treščilo- prepih je odprl okno in z njega je poletela zelo poredna juka naravnost na eno mojstrovino-to-be in zemlja se je razpršila vsenaokrog... celo v moj pai mu tan, kakor se kliče ta zeleno-beli čaj (ima zemeljski podton že itak). Poleg tega je padla še ena šalčka in še ena dišeča lučka, al kako se temu reče. Skratka- za čiščenje sem potrebovala dvakrat toliko časa. Da ne govorimo o neogibnih dvomih v smiselnost lastnega početja. Nesreča zame- sreča za Umentost?
Pa vse je tako mastno tle zdej...in mavričasto... čopiče sem na koncu zmetala v kozarček nedavno polizane Nutelle, kamor sem vlila nekaj olivnega olja- klin se s klinom izbija- vem, z olivnim domačim oljem!? ampak tu imam samo še bučno olje, ki je vseeno slabša izbira, čeprav ni domače (oh, kako lepo diši bučno olje). Hvala bogu za Radio Študent, če ne bi se že navsezgodaj počutila prav bedno. In utesnjeno. Nekam čudno dišijo ta platna ponoči, ko se odpravljamo spat... prav tako-nekam čudno-so se razvrstile fotke po tem postu.
Razmišljam, kateri komad Smithsov bi mi pomagal sedaj...poslušam That joke isn't funny anymore... I've seen this happen in other people's lives And now it's happening in mine ...vendar žal še nikoli nisem vidla, da so se komu na sveže slike zrušile lončnice!!! Pa je le nekaj (juka bo fasala): Kick them when they fall down! Kick them when they fall down! Ne vem, ampak heaven knows-I'm miserable now... po vrtcu greva pogledat razstavo- prej je en vajenec na RŠ napovedal: "Marko Jakše si je ogledal Avstralski ciklus", jaz pa sem skoraj zatipkala "avstralski cirkus"...tako je to, če
že ob sedmih zjutraj gledaš Alice in Wonderland...

Gagapagos

2010-03-15T05:18:00.000-07:00

M: Gorile so mamice od opic!

So long, and thanks for all the fish

2010-03-13T08:41:00.001-08:00

24/7 princesa

2010-03-11T22:22:00.001-08:00

You've Got M@il

2010-03-08T01:47:00.000-08:00

Skušnjavec

2010-03-05T23:49:00.000-08:00

Damjanovi KIPI

2010-03-04T13:47:00.001-08:00

Vladimirjeve SLIKE

2010-03-04T13:41:00.000-08:00

Beograd, prihaja mi

2010-03-02T02:15:00.000-08:00

A ste mislili, da bom mirno prezrla reklame za novoodprto Adrijino linijo v BG za samo (od!!) 145 evrov? Retoričko pitanje. Prebrisana in ubrisana sem zamenjala na Zoosku lokacijo in se preselila v Bg pa Novi Sad, pa da vidimo...
Začeli so deževati namigi, polno mežikanja. Dosti fantov je tudi primerno visokih in sploh in oh, bre.
Najprej me je očaral eden Lawrence Arabski z modro brisačo ovito čez celo faco, samo modre oči ven svetijo, iste barve kot nebo in morje za njim (sploh imajo vsi fotke z morja, kar me malo čudi, ker ga nimajo ravno blizu, je pa res, da je treba pokazati telo v kopalkah, in ne- plaže niso obsavske). Okej, če ima kdo ovit obraz, lahko da kaj skriva- pa se je potem na nekih čb slikah pokazal obraz -lep- kot našega slavnega Yurija Bradaca. Mljask. Seveda je tudi zabaven in laskati zna. Kaže navdušenje nad mojo "aristokratsko belo" kožo, otrok ni problem, zezava se nekaj o nirvani in zenu, ker sva obkrožila budizem, in pravi, da posluša elektro. In velik je 189 cm. Pohvali se, da je spreten, če je kej za porihtat po hiši. Še pred poldnevom predlaga, če se poročiva, tko za hec, pa je vseeno lepo slišat, če nisi še nikoli, haha. Potem pa so prispele neke nove fotke, tokrat v barvah in celo telo in - v akciji: po nekih srpskih diskotekah, oblečen v neke grozne srajce in obdan s še groznejšimi baburami z joški do brade in namalanimi po obrazu in čez in s košato platinasto čupo. Jao. Veliko raz-očaranje! A to je ta elektro mjuzik?!Potem je bil en, 193 cm, sem ga direkt vprašala, če pozna dSmithse, da vem takoj, če bi se sploh pogovarjala z njim (na sliki pa kot en George Clooney majkemi)...on odgovori brez premišljanja: "ma nemam pojma... ja sam samo boy with a thorn in his side... :) sa sve capoteom na naslovnoj strani... obozavam morrisseya :)" A, ti si moj princ, si mislim, ne oni prej. Fant je "art direktor u novinsko izdavackoj kuci"... in prijazen in duhovit, kakopak, pa inteligenten, pa oženjen. To je navrgel nekje vmes.Tako odzdej vem- če ima "unknown" relationship status... samo beži! Velja tudi za Novi Sad!
Ti si sav moj bol. I ti si sav moj bol. I ti. Ti, ti, ti!

Dva rdeča balona

2010-02-25T02:44:00.000-08:00

Nothing is keeping you here, zapoje nekdo takoj, ko preklopim iz firbca na B92, pa saj veste, da vem in se še vedno ne dam prepoditi. Tako bom s seksi srpščino v ozadju spisala naslednje poročilo.
Najini kulturni podvigi v zadnjih dveh dneh so bili:
-obisk urice pravljic v KOŽ, od koder so naju zapodili, ker Mila ni hotela poslušati, ampak se tiho igrati v kotu z igračkami, prijazna pravljičarka je rekla, da moti druge- in sva se morali, zločinki, posloviti
-šli sva na lutkovno predstavo Mali bober in odmev, kar je ravno-slučajno ena od knjigic, ki jih že cel teden prebirava pred spanjem
-potem smo šli še na otvoritev razstave... kjer smo videli tudi IrinoOsipenko, pa slike, seveda, pa enga kitarista zunaj, ki sta ga malčici nadlegovali s promocijskimi baloni:

No Man's Land

2010-02-24T03:21:00.000-08:00

Hočem!To!Sliko!Obesila!Jo!Bom!Nad!Svojo!Posteljo!V!Celovških!Dvorih!Kmalu-upam!

Pre-rojena iz fiziološke raztopine

2010-02-23T12:30:00.000-08:00

Živim kot Meg Ryan v kakem filmu, ko ima krizo. Ko je čisto sama in se je njen bivši poročil s pol mlajšo. Mislim, robčkov je povsod toliko, kot v kaki taki jokavi sceni. Prehlad, spet. Pa pišem pa pišem in potem zbrišem- zgleda, da danes (spet) ne morem sklamfati enega sporočila, ki ne bi bilo cviljenje od telesne in psihične bolečine. Želim si MIR. Za vse ljudi na svetu, da bi jim otroci zaspali med sedmo in osmo in bi bilo potem vse tiho...

Ne že spet

2010-02-22T12:47:00.001-08:00

I'm corny, corny corny corny

Na koruzi

2010-02-18T03:11:00.001-08:00

Ttjn: A je bila dobra malica? Kaj ste jedli?
Mila: Ja...ne. Banano sem vrgla v smeti in sok zlila v školjko.

Walking on the beaches looking at the peaches

2010-02-17T00:01:00.000-08:00

Zjutraj se mečkava v postelji.
Jaz: Kako maš lepo ritko, kot breskvico
Mila: Ja, ma breskve so za jest...
Jaz:...ritke pa ne.
Mila: Ritke pa stojijo na nogah!

All Waist

2010-02-16T02:32:00.000-08:00

Zgoraj en grafit (risba-kolaž) s sosednje ulice, spodaj pa domač materinski prizor...

Nebo nad Berlinom

2010-02-11T02:35:00.000-08:00

Potem, ko sem oddala princesko v novi roza oblekci v vrtec, sem skočila k prijatelju v njegov atelje na kavo, jaz pa sem prinesla rogljičke. Beseda da besedo in na Utubu mu kažem zgodnje-s kolidža-posnetke MGMT, ko izvajata meni tako ljubo tokinhedsovo Home-naive melody... pa pravi Peter- Ja, vedno sem bil njihov fen, ampak v živo pa je David Byrne en kreten. Moja ušesa so se povečala v satelitske antene- A si kdaj govoril z njim?? -Ma ja...enkrat smo skupi zajtrkovali, jaz, on in Wim Wenders... pa se je začel nekaj norčevati iz puloverja, ki mi ga je dala mama za rojstni dan...
Mala djevojka-sa-sela v meni je čisto paf ob teh Petrovih dogodivščinah. Naj še omenim, da se je z Jeffom Buckleyem dogovarjal za dokumentarec... ob Lynchu pa je itak posnel nekakšen making of Blue Velvet. Itd, itd. Potem mi je pokazal ovitek za svoj novi album, ki mu ga je izdelal nemški prijatelj, vedno pozabim njegovo ime, ampak zihr je kul in slaven:Ob tem naprošam še druge svoje prijatelje, otroke Slave, naj iztisnejo iz sebe čimveč in postanejo znani, da se bom lahko z njimi okrog hvalisala. Okej. Kaj pa mojih 15 minut?
Hej, danes sem poslala en svoj izdelek po pošti v Celje, kjer bo postal eksponat v muzejski zbirki Grda račka- sicer pa to lahko pošlje čisto vsak, samo da ima predmet neko osebno seksualno noto, kot recimo ... ju nejm it. Baje je nekdo decembra iz zbirke že sunil LaToyin dildo... tako da... cela stvar je hudo na nivoju. Sicer pa- je v prostorih bivšega peep šova.
Tu so vroči sivi dnevi!

o-mama

2010-02-08T04:49:00.000-08:00

Buda in jaz veva, da je ŽIVLJENJE=TRPLJENJE. To je itak vsem jasno, le da enim bolj enim manj- recimo-skok v črno kroniko- najstnici, ki sta jo starša v Turčiji živo zakopala dva metra pod kurnik, da se ne bo družila s fanti in je potem umrla v strašnih mukah, je bilo huje kot meni danes ob šestih zjutraj spet brisati povsod pobruhan kakav...ob tej primerjavi me sicer prime, da bi še jaz kaj izbruhala nad tem svojim jamranjem, ker mi čisto nič ne fali, če tako pogledamo- eni RES trpijo... kakorkoli- tudi zaradi njih malo trpim, hej, rada bi, da bi ta svet postal boljši ali celo prav dober ali kar odličen. Verjetno je treba res začet pri sebi in se potem tudi svet-sčasoma- kot slika v ogledalu prične lepšati. Nasilje, čeprav se začne s tistim kao najmanjšim, verbalnim, se širi kot padajo domine- jaz že tri dni težim Mili, ker me je napizdil brat v petek. Kdo je pa njega? Ni važno. Treba je-tako si mislim, najti eno tako črno luknjo v sebi, kjer bi se vse krivice izginile popolnoma, da ne bi imeli več smeti, ki jih moramo stresti na naslednjega bližnjega. Nič potlačit-pač pa izničit. Ampak ne vem, kako, če sploh obstaja, najti tako črno luknjo. Me pa včasih precej zjebe tale non-stop samohranilnica. Nekaj rabim... da pozabim... Za trenutek naj odloži delo naša draga mami, ki bo ta teden...

Hakuna matata

2010-02-06T10:37:00.000-08:00

Priložnosti na ulici

2010-02-05T07:15:00.000-08:00

Zjutraj na postaji. Še ena punčka z očkom. Mili prigovarjam- Glej, tudi ona gre v vrtec, kar vprašaj jo.
Mila nebodilena: A greš v vrtec ali v šolo?
Kako leto starejše dekletce se sramežljivo stisne za očkovo nogo, on pa: V vrtec! V šolo bo šla, ko bo velika...
Mila zaključi: Ja, v šolo ali pa delat!

Pa še ta od lani...

2010-02-03T06:06:00.001-08:00

Vrata zaznavanja

2010-02-03T05:58:00.000-08:00

"Znati moramo živeti z obema naravama, med kateri smo vpeti-živalsko in božansko. V današnjem svetu pa smo se, preponosni na svojo človeškost, odrezali od obeh in zagotovili zmagoslavje mediokriteti. Prioriteto smo dali kompleksnim socialnim strukturam v velemestih, ki spominjajo na mravljišča, namesto da bi na prvo mesto postavili sebe, Človeka, in stabilno naravno okolje. No, imamo pa vsaj okoli sebe dovolj zidov, ob katere lahko treščimo z glavo, da se lažje predramimo..."
Iz knjige "ČLOVEK Navodila za uporabo" citirana misel, ki paše na spodnjo sliko "Z glavo skozi zid do razsvetljenja"

Never Miss A Beat

2010-02-02T01:02:00.000-08:00

Pa sej kakšne volje če bit človek, če nanj sije tole bledo sonce... prav, vsaj sije, s kakršno koli že jakostjo, danes lahko gledamo direkt vanj, ko se jasno zarisuje njegov krog za oblaki, medtem ko otroče kriči, da noče v vrtec... mama, jaz nočem v vrtec... kaj se dogaja drugim, da ne pomislim, Paris is burning, Paris is screaming, obstajajo strasti in vrela kri in svašta tam zunaj v svetu odraslih, midve pa se premraženi stiskava na avtobusni postaji in čakava na novo petko, ker nam je prejšnja ušla pred nosom.
Potem sem prišla domov in zbiram pogum ali voljo, saj ne vem, da pokličem nekam za delo, pa nek razpis preučim, pa sploh, se usedem, končno brez otroka na hrbtu in pomislim, kaj moram in kaj hočem počet letos. Tako, ko smo ravno že drugega februarja, in je en mesec tega obvetavnega novega leta že šou u kurac. What did you learn today? (I learned nothin')
What did you do today? (I did nothin')
What did you learn at school? (I didn't go)
Why didn't you go to school? (I don't know)

Najboljši sosed

2010-01-30T11:29:00.000-08:00

Lucky number

2010-01-30T07:34:00.000-08:00

Ti si ti si moja roža moja sreča moja roža moja sreča moja...

2010-01-27T12:43:00.000-08:00

Then and Now

2010-01-27T12:40:00.001-08:00

Za se usest!

2010-01-25T03:07:00.000-08:00

Moj on and off prijatelj ima najbolj rad umetnice, zato se v njegovem domu (poleg njih samih) nabirajo tudi njihova dela. Včasih so v njegovem domu tudi narejena. Zadnjič sva z Milo naleteli na tole banano, in jo-ko je umetnica spala- pofotkale. Na Milo je namreč učinkovala blagodejno- takoj je nehala cvilit, hotela je, da sliko neseva domov, samo kaj, ko je tako velika... no, pa še najina sploh ni, pa niti še dokončana, pa niti avtorica ni z njo zadovoljna in jo je medtem že prebarvala. Tukaj lahko ekskluzivno zveste, da gre za serijo slači-banan. Po velikem opusu čokoladic... smo presedlali na sadje...Pa dober tek!

Hiša za punčke

2010-01-22T12:33:00.001-08:00

Še letos?

2010-01-22T09:39:00.000-08:00

Krucefiks

2010-01-20T13:47:00.000-08:00

Čeprav sem bentila in prisegala, da ne bom nikoli več podnajemnica, sem danes na banki dvignila nezaslišano vsoto denarja in jo pohlevno prinesla lastniku stanovanja, ki na naš neprijavljen račun živi seveda v tujini. Eee, zakaj že nimam dosti prijateljev med Ljubljančani? Ker so moj razredni sovražnik! V oni knjigi, ki pravi, da je življenje moje, sicer avtorica priporoča, naj račune plačujem z veseljem, ker se bo tako denar lažje/pomnoženo vrnil... zato želim lastniku neizmerno srečo v življenju. V tujini.
Najina nova sobica je prostorna, z dvema kovinskima skupaj potisnjenima posteljama, za na okno sem kupila juko, ker je velika in debela in ne rabi dosti zalivanja... nad TV-jem lebdi večja Buda NALEPKA, nad glavo postelje pa pravcati Jezus v zlatem okvirju- in to star (namenjeno mu je, da bo v rokah držal kontrabas)... načrtujem še velikanski doprsni portret Chewbacce, pa take fore. Ah, in hočem ono veliko preprogo s sosednjega Veletekstila, ki je zelena z narisano cesto in avtki, da se bojo otroci na njej igrali. Ma briga me za otroke- MENI je všeč. V mojem svetu je taka preproga višek izbranega okusa. Prizor skozi okno je za center Ljubljane dokaj nenavaden- neke koče med razpadajočimi vilami, pred blokom pa seveda cel park.
Za vse to razkošje bo joj jooj joooj treba delat, ne pa študirat, če bi študirala.
Pravzaprav sem hotela na dolgo jamrati o tem prehladu, ki sva ga staknili takoj po prvem dnevu vrtca: res je grozen, vsakič, ko požrem slino, se nakremžim od bolečine v obloženem grlu, pod nosom imam vse rdeče-boleče, useknem se in vidim-kri, celo z uhlja sem spraskala neke čudaške krvne strdke, Mila joka in se trese v spanju od vročine, vse me boli in vsa volja do vrnitve v življenje je pošla. Ko sem to dala iz sebe, se je pa zopet pojavila, z njo pa še močnejša želja po spanju. Povem samo še to, da sem vesela, da je Mila že prava punca in ne več plazeči se dojenček. Te sem danes opazovala na obisku v MD. Nič pametnega. Moja draga pa me kot velika zabava s svojimi izjavami:
Za pust bom mičkena Lady Gaga!
Zakaj ne maraš te punčke?- Ker je predebela.
A veš kaj je IZPIT?-Ja-Kaj?-Da spiješ cedevito! (izpiješ, op.prev.)
in prej nama zaželi sosed Lepo spita... On je rekel, naj lepo spijeva-Kaj?-Kakav!Da ni reinkarnirani Graham Chapman?

Moji vnukinji počivata

2010-01-09T11:55:00.001-08:00

My Little Porny

2010-01-08T13:40:00.000-08:00

Snjh

2010-01-05T05:30:00.001-08:00

Maladjusted

2009-12-29T15:27:00.000-08:00

Car je lahko samo eden. In čeprav se skozi leto spogledujem z raznimi Byrneji, Becki in Buckleyji (ma ja, sem staromodna, ampak LE EDEN iz druščine je že mrtev), je v najtežjih trenutkih za konec jako brezveznega leta tu v pomoč le:Making it anything
Other than easy
For working girls like me
With my hands on my head
I flop on your bed
With a head full of dread
For all I've ever said

m&z

2009-12-29T12:24:00.000-08:00

Milina prijateljica na obisku. Ponudim jima bombone.
Zala: Ma sej ni treba...
Mila: Ma sej JE treba!

Družinsko drevo

2009-12-21T08:55:00.000-08:00

My family tree is full of nuts, pravi pregovor, zato ni čudno, da sem taka... v zadnjih zaporniških dneh se še vedno prebijam skozi Družine in kako v njih preživeti, ki me obilno zabava. To sicer ni zabava s plesom in alkoholom in v dobri družbi, je pa v pravi družbi- v med potomci in predniki.
Na vasi je pozimi malo manj dela, pa se lahko ubadamo tudi s hobiji, recimo raziskovanjem svojih korenin. Že v prvem letniku študija smo morali izdelati družinsko drevo, in po virih z domačega župnišča sem raziskala stvar do leta 1740, potem se vse precej zamegli. Imamo pa tudi doma kup neberljivih listin. Stari dokumenti s podstrešja so prava preperela poslastica, s pečatnimi žigi in omembami grofov Atthemsov, ki so očitno pobirali dajatve, v vseh možnih jezikih-no, prevladuje italijanščina (namesto Jožef piše Guiseppe itd), kjer se razločijo hecni stalni vaški priimki, zapisani malo drugače, kot sedaj, pa imena posestev, ki so še sedaj ista, samo, da grejo v pozabo. Tole je prizor iz Zabrega (za-bregom):
Ko smo že pri ovcah... prižgali smo še četrto svečko na adventnem venčku (glej Milin pobožni izraz) ... in začeli sestavljati jaslice. Naše so najboljše na svetu. Zaradi mesta, ki sta ga, kot otroka, naredila moj oče in njegova sestra. Na neki sliki sta videla narisan Betlehem in zarezala v les, prebarvala v belo in narisala s svinčnikom hiše. Nekje okrog druge svetovne vojne.

Koliko vojn so že preživeli naši predniki! V škatli s starimi dokumenti, ki datirajo do začetka sedemnajstega stoletja, se je našel tudi vojni plakat, kjer si je lahko soldat sam nalepil svojo fotko za glavo. Neki moj prednik je pač ni nalepil, kar je sporočilno toliko močnejše- BREZGLAVO V VOJNO ali NE RABIŠ MISLIT S SVOJO GLAVO ali kar OB GLAVO BOŠ...
Takole sedaj visi plakat v moji sobi na častnem mestu. Si že manem roke, kako bo pasal v moj novi flet... ko bom bogata, ga bom dala seveda v steklo ali kaj takega.
Našla sem tudi en star vojaški zemljevid, ki prikazuje območje Mocsiska s čudnimi poljsko zvenečimi kraji- na google map sem dolgo iskala, kam spada, pa je zgleda območje, ki se deli sedaj med Poljsko in Ukrajino.
It's not official, ampak čutim zbodljaje zanimanja za zgodovino. Mogoče bi lahko šla januarja kaj na Aškerčevo? Ali pa- da ne bom preveč zaletava- vsaj na spletno stran faksa...

All I Want For Christmas...

2009-12-13T03:52:00.000-08:00

Je ogrlica z obeskom v obliki srca, polnjenega z barbikinimi joški!Za rojstni dan pa Slavo vojvodine Kranjske... o, da bi me kdo uslišalZa Valentinovo pa tanti bacci...od sanjskega moškega.Kako bom srečna!

Mili kruhek

2009-12-11T11:05:00.000-08:00

Pričakovanja

2009-12-10T05:05:00.000-08:00

Že dolgo predolgo I wait I wait I wait I wait (Fugazi)... december je sploh tak mesec- pred eno navidezno prelomnico- pa si večinoma vsi mislimo, ježešna, kaj bo prineslo novo leto? Ampak meni bo zares prineslo eno stvar, po kateri hrepenijo moje srce in denarnica in od večnega seljenja utrujene kosti. Dom. Ker pa se ne ve, kdaj, bo treba še malo potrpeti in bivati v najemniški sobi po neznosni ceni, ki znaša denarno soc. pomoč in otroški dodatek skupaj. Heh, easy come- easy go.
Kaj bova pa jedli? TARTUFE!!!z rezanci. Ta trenutek se mi sploh ne sanja, kako bom preživela. Misel na plačevanje najemnine me popelje daleč nazaj v čase francoske revolucije- predstavljam si lastnika stanovanja pod giljotino. Enakost? Prav, pa vse lastnike stanovanj pod eno veliko giljotino.
Ker (samo) sanjanje o krvi ne bo prineslo rešitve, odprimo knjigo z afirmacijami za vse potrebe na poglavjih DELO, USPEH in BLAGINJA... sem povsem odprta ;) in...

1.Sprejemam čudovito novo delovno mesto, kjer lahko uporabim vse svoje talente in sposobnosti ter se lahko ustvarjalno izražam, delovno mesto, ki me povsem izpolnjuje. Delam z ljudmi in za ljudi, ki jih imam rada. Oni me imajo radi in me spoštujejo. Služba je na čudoviti lokaciji in imam dobro plačo.

2.Vse, česar se lotim, uspe.
Mnogo jih je, ki potrebujejo moje usluge.
Bogastvo vseh vrst nezadržno priteka k meni.

3.Zdaj sprejemam dobrine iz pričakovanih in nepričakovanih virov
Sem neomejeno bitje. Na neomejen način sprejemam iz neomejenega vira.

Sicer sem pa hotela pisati o nečem lepem, pismu iz Mađarske, z voščilom za praznike, povabilom na obisk in darilcem, ki se mi je sprva zdelo kot plavalna kapa zmečkana v kuverto- je pa zaščita pred dežjem za sedež na kolesu. Taka dizajnerska. Z motivom roza spodnjih hlačk.

Sedaj bom pa pregledala svoje lanskoletne želje in obljube. Občutek imam, da leto 2009 ni prineslo dosti kljukic. Ampak- saj še ni konec!

Med najbolj iskrenimi ljudmi

2009-12-01T05:29:00.001-08:00

Če danes ne zadanem lota, naj ga pa naslednjič- vplačala sem za dva kroga. Čeprav bi mi bilo najbolje že danes. Odlašanje in čakanje že obvladam, zato prosim kozmos/bogove/? za novo lekcijo v tem življenju- moneymoneymoney must be funny... Najprej bi si najela eno garsonjero v centru, da bi razmislila z nogami na trdnih tleh in s polnim trebuščkom (to se sliši nosečniško, pa sem mislila zgolj na sitost). Tudi sedaj imam poln trebušček mamine župce, zato se ne gre pritoževat. Ah. Če bi zadela... potem bi šla... spat! Zunaj sije sonček, končno, meni pa se nič ne da. Zadeta od ne-lajfa. Kombinacijski listek trepeta na zvočniku, iz katerega doni I have to admit it's getting better A little better all the time... Bitlesov. Sori- nekdo hoče na kahlico. In potem, ko pomijem kahlico, se hoče posvetovat, katero rjavo barvo naj uporabi pri barvanju, pa cvilit začne, ko pade zamašek na tla, ravno, ko sem na telefonu, da bi ji najraje zamašila usta, ker nič ne slišim, pa ona užaljena- a mi preberš pesmico- sili vame z debelo knjigo pravljic v angleščini... rdeča nit je šla k vragu. Jst ti bom pomagala, reče in hoče tipkatbbbbndscdn

Found & Lost

2009-11-30T00:10:00.000-08:00

Selitev v prestolnico ne poteka prav gladko in hitro. Razmišljanje o vzrokih in poskusi hitrega naskoka, ki se vedno sfižijo zaradi neke druge osebe, me silijo na bruhanje. Kar tema mi pade na oči... saj vem- tole s temo na oči- se izogibam in raje kar brezplodno čakam z glavo v pesku, ampak zgleda, da še ni cajt- če malo po njuejđersko pofilozofiram- še nekaj se moram naučiti iz te situacije, v kateri klečim na tleh in čakam. Zadnjič sem sicer premaknila dosti predmetov, da bi prišla do postelje ( v LJ), pa vendar se mi ni posrečilo, ker sem naletela na nepremakljivo prepreko. Fizično- ne metafizično. Tako, ki te zajebe čisto pri zadnjih nekaj centimetrih.
Na živce mi gre, da tako okolišim pri pisanju, ker tega bloga ne berejo samo dobrohotne oči, pač pa... ene, ki mi najraje mečejo polena pod noge- in čeprav vem, da je treba biti odkrit in pogumen, je včasih to neumno, ker ti ljudje lahko škodijo... počakajmo še tiste pol leta z nekaterimi odkritji :(
Ok- k prijetnejšim temam- obisk LJ je seveda nujen za psihično zdravje, včasih pa se dogajajo tudi presežki, ko se počutiš, da si med prijatelji in- da jih je dosti ;) Ko pade noč in ne moreš več početi nič v prid selitvi, se lahko malo sprostiš, hmmm? Nekako je vse potekalo prav- ko sem bila lačna, sem dobila klic, naj pridem jest, ko sem pomislila, da si bo treba nabavit en dober puder- mi reče bivša cimra- a bi imela tega, jst sem si kupla presvetlega, pa bo tebi sigurno dober- taki mat je pa fino teksturo ima... in res- prfekt! Pa ko se ob dveh dvem puncam še ne da vstati od mize, sta dva fanta po mohamedovsko prišla h gori. Z viskijem in kolo itd. Oh, da ne pozabim na pajkice z afriškim safari motivom- ki so me koštale 2 evra- mogoče so malo preveč pustne, ampak treba je biti drzen, treba je vnesti malo dress-humorja, ker... pa kaj bi naštevala dobrodejne učinke drugačnosti (drugačen si seveda hitro tarča in posmeh agrarne okolice, ampak to ti je lahko samo v čast).
Naprej. Zunaj ni nujno, da je šlo vse po planih oz. željah. Mjuzik z 90-ih, z gimnazijskih časov in malo čez. In dosti nazaj. Nič delikatnega- hiti. Pri vstopu recimo- Me and Bobby McGee. Kaj češ- vse drugo pa že zaprto... en sam pogled po prisotnih pa... (fanfare)- dva koraka od mene stoji, čeprav sem mislila, da sem obraz že zdavnaj pozabila, TISTI, whatshisname, s katerim sva se neki lupčkala za pusta, se spomnite? Z mano je Špela, ki jo vprašam, če lahko potrdi, da je res on, in je rekla, da je in da me gleda. In potem sem jaz gledala njega in on mene in to. Prav osnovnošolsko. Žal pa me je koktejl vsega, kar sem konzumirala, spravil v neko čudno asocialno stanje, ko sem se počutila kot ena stroga ozkousta uradnica v cirkusu. Odmaknila sem se in čakala, da me mine, da se sprostim, da bom potem šla do njega in ga spravila v smeh in na kolena s čimerkoli mi bo prišlo na pamet, ker to so dostikrat taki genijalni impro stavki, vsaj attitude je tak... pa je on šou preden sem se zbrihtala. Fak?! Sploh zato, ker je res kar luškan in zelo velik.
Nič hudega. Itak sem uživala v družbi prijateljev. Ker se staramo- so tudi naši odnosi že stari, včasih smo si bili bolj včasih manj blizu... okej, ne morem več nič napisat, Mila mi je dala na hrbet eno debelo knjigo pravljic in še sama sedla nanjo. Kar je zadnja njena domislica, odkar tale sestavek pišem. V tej pozi... lahko samo še neham...

Stara Primorska

2009-11-26T12:25:00.000-08:00

Zunaj prijetno škreblja dež... tukaj zavijem z očmi, ker nisem že kak mesec videla sonca in se mi bo morda v eni naslednjih sekund zaradi tega in vsega drugega še čisto strgalo in se bom ustrelila, kot to počnejo zadnje čase v slo.vojski- tukaj zavijem z očmi- ma ne morem se niti ustrelit, kaj bo potem z mojo hčerkico navihano, ki je, tukaj zavijem z očmi in se vdam, pravzaprav moje sonce. Sonce. In včasih je tudi dež. Vatra. I led. Pravzaprav ne vem, o čem bi pisala.
In case you were wondering- naslov sem našla prav pri Mili, ki je na začetku tako ponavljala, ko sem jo poskušala navaditi našo himno antifašistično:
Vstala Primorska, si v novo življenje,
z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!
V borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju
našla si končno svoj pravi obraz.
Pa ni se me prijel noben radikalni lokalpatriotizem. Je pač blo na TVju. Zeh. Jutri gremo v napad- v Ljubljano, kjer si bom poskušala urediti nekakšno bivališče. Ne bi smela uporabiti besede poskušala, ker to samo pomeni, da še sama ne verjamem, da se bo kaj premaknilo, da je vse že v naprej obsojeno na propad. Razganja me od optimizma. And I swear, that I don't have a gun, no I don't have a gun, no I don't have a gun... Ko smo že pri Cobainu- sem se pred kratkim vprašala, v kaj je zraslo tisto njegovo dete s čudnim imenom Frances Bean. Ista tata.
Ko smo že pri Ameriki, prej sem nenadoma pomislila, da sem nekje pozabila knjigo, ki sem jo kupila po polovični ceni, in ki sem jo dolgo želela imeti... kje je ostala? Že zaradi naslova je knjiga obvezno branje ali pa vsaj MORA stati na polici na izpostavljenem mestu. Da se vidi naslov. To je Dr Tatiana's Sex Advice To All Creation.
In tu bom še zadnjič danes zavila z očmi, ker me že prav bolijo.

Manhattan

2009-11-21T15:11:00.000-08:00

Če dam hčerki, da gleda zvečer s postelje film Duchess, si lahko jaz v spodnjem nadstropju na teveju ogledam kakšen drugi film. (ona zaspi). To, moram poudariti, je zelo redko. Je skoraj prvič. Mislim, da začenja najina dvočlanska družina gledati filme. Mila zahteva, da gremo gledat tistega, kjer se slečejo in uležejo in lupčkajo, pa saj ni samo Dutchess tak ;) niti me ne moti, če gledam dosti Keiro Knightley, dokler se ne začnem moriti s primerjanjem.
Oh, zunanji videz... še vedno mi ni jasno, zakaj in kako sem postala tako blond- mislim, da je pri blond barvi nekaj, kar lastnico sili k vedno svetlejšim tonom. Ne vem. Vedno si govorim, tole zgleda že tako umetno, rumeno, treba bo kaj bolj naravnega, temno blond ali svetlo rjavo, in potem grem v drogerijo in vidim eno platinasto blondinko na škatli in si rečem, samo še tokrat bom poskusila- mogoče bom pa zgledala taka. Ja, to me bo zihr poživilo in izstrelilo v lajf. Končno, žarometi name in princi z vseh kraljestev v vrsti moledujoč za mojo pozornost. Razen če... ne bi bilo bolj pametno ubrati/izbrati rdeče. In kateri odtenek- bolj oranžen, ah, kako polovičarsko- kar kričeče rdečo... ali bolj prefinjeno, bakreno blond-kot Nicole Kidman...
Prej sem imela o tem dolgo debato na fb s prijateljem, ki je začel z nedolžnim vprašanjem- ali naj se pobrije po glavi ali pusti dolge. Revež je potem moral sodelovati pri izbiri barve zame. Predelala sva vse barve, nakar je zaključil, da sem mu bila všeč črna!? Potem se je oglasil drugi prijatelj, ki je rekel, da se nikakor ne smem prebarvat s čim temnejšim.
Pa sem prejle, kot rečeno, lahko gledala film brez motenj- bil je resda črnobel, tako da ne vem pravega odtenka- sem se pa odločla, da do nadaljnega vseeno ostanem blondinka in celo- si pustim kar naprej rasti lase (čeprav so konci precej suhi), da bom zgledala kot mlada Meryl Streep. Okej, moji lasje niso tako nežni kot njeni, tako ravni, tudi moj obraz... pa nehati moram s temi črnimi mislimi: v dolgo in posvetljeno prihodnost!

Novembr rejn

2009-11-20T08:23:00.000-08:00